Kdo je na prvem soočenju govoril resnico, kdo lagal in kdo zavajal?

Diametralno nasprotni mnenji sta imeli pri tem, ali se kakovost življenja ljudi povečuje ali zmanjšuje, poslanka opozicije Vida Čadonič Špelič in sokoordinatorka vladajoče Levice Asta Vrečko.

Medtem ko Čadonič Špelič trdi: "Glejte, ljudje živijo slabše, kot so živeli prej. Plače so v resnici, upoštevaje davke in prispevke, nominalno nižje. Inflacija in draginja sta prisotni, še posebej pri hrani." Pa ji Vrečko odgovarja: "Gre za to, da ljudje živijo bolje, da so plače višje in to ne le nominalno, temveč tudi realno ter da se inflacija, kakršna je bila pod vašo vlado ... Lepo vas prosim, o čem sploh govorimo, kako živimo danes. To kažejo tudi kazalniki in meritve."

Glede na podatke Statističnega urada je bila bruto plača oktobra 2025 za 570 evrov višja kot aprila 2022, ko se je poslovila vlada Janeza Janše.

Neto plača, ki jo zaposleni v povprečju prejmejo na svoj račun, je zrasla manj kot bruto plača – za slabih 300 evrov – in je oktobra 2025 znašala 1.611 evrov (aprila 2022 pa 1.304 evrov).

Ko govorimo o stroških dela, pa je drugače – podatki Statističnega urada kažejo, da so se ti v zadnjih letih občutno povečali. Skupni indeks stroškov dela je z okoli 110 v prvem četrtletju 2022 narasel na 121 v tretjem četrtletju 2025, kar pomeni, da so stroški na opravljeno uro v tem obdobju zrasli za približno deset odstotkov.

In še inflacija: decembra 2022 je bila po podatkih Statističnega urada zelo visoka, saj so bile cene v povprečju 10,3 odstotka višje kot decembra leta 2021. Do decembra 2025 se je inflacija močno umirila in je znašala 2,7 odstotka. A pozor – nižja inflacija ne pomeni, da so se cene iz osnovne košarice znižale; nasprotno, še vedno rastejo, vendar počasneje kot pred štirimi leti.

Izjavi obeh, Vide Čadonič Špelič in Aste Vrečko, smo zato označili s previdno.

Pod katero vlado pa so plače rasle bolj? Poslanec Gibanja Svobode Lenart Žavbi trdi, da so v času vlade Roberta Goloba – konkretno med majem 2022 in decembrom 2025 – povprečne neto plače zrasle za 313 evrov. Medtem pa naj bi v dveh letih Janševe vlade zrasle precej manj – le za 50 evrov.

Uradni podatki kažejo, da je povprečna neto plača maja 2020, prvi mesec po nastopu vlade Janeza Janše, znašala 1.244,44 evrov. Ob koncu mandata, aprila 2022, pa je bila 1.304,32 evrov, kar pomeni natanko 60 evrov več.

Oktobra 2025 – za ta mesec so na voljo zadnji uradni podatki – pa je povprečna neto plača znašala 1.610,90 evrov. To pomeni, da se je od aprila 2022 povečala za dobrih 306 evrov.

Čeprav en del izjave poslanca Žavbija ne drži – neto plača se je namreč v času Janševe vlade zvišala za 60 evrov in ne za 50 –, smo njegovo primerjavo vseeno ocenili kot pravilno.

V nadaljevanju soočenja so politiki soočili mnenja o dolgotrajni oskrbi. Vladi Roberta Goloba sta tako Vida Čadonič Špelič kot Aleš Hojs očitala, da gre za slab poskus reforme, ki v praksi ne deluje. "Da pa ne govorim o tem, da mnogi – to lahko povem iz prve roke – niso prejeli še niti ročno napisane, kaj šele tiskane odločbe o dolgotrajni oskrbi. Naša družina je vlogo vložila junija lani. Do danes ni bilo nič," je med drugim dejal Hojs.

Zadnji podatki Skupnosti centrov za socialno delo o tem, koliko vlog so doslej prejeli centri za socialno delo in koliko odločb so uspeli izdati, kažejo, da so pristojni do začetka januarja letos obravnavali okoli 37 odstotkov vseh prejetih vlog. Od 23.344 vlog, ki so jih prejeli, so namreč do 5. januarja izdali 8.668 odločb. Od tega je bilo največ odločb (2.383) izdanih za oskrbovalca družinskega člana – pravico, ki je stopila v veljavo že pred dvema letoma.

Ker večina ljudi, ki so vložili vloge v sistem dolgotrajne oskrbe, tudi po več mesecih še vedno čaka na izdajo odločbe, smo izjavo Aleša Hojsa označili kot pravilno.

Začetek soočenja je zaznamovala razprava o političnem prestopu poslanca Levice Mateja Tašnerja Vatovca k Socialnim demokratom. Gre za sedmi prestop v tem sklicu parlamenta in za drugega poslanca, ki se je pridružil Socialnim demokratom.

Pred Vatovcem so stranke, s katerimi so aprila 2022 prestopili prag Državnega zbora, zapustili naslednji poslanci: Mojca Šetinc Pašek, ki jo je Gibanje Svoboda izključilo jeseni 2023. Najprej je delovala kot nepovezana poslanka, jeseni 2025 pa se je pridružila Socialnim demokratom. Trojica poslancev SDS – Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh – je ustanovila nove stranke. Logar in Irgl sta soustanovila stranko Demokrati Anžeta Logarja, Kaloh pa je ustanovil stranko Suvereni. Nekaj mesecev kasneje se je Logarju in Irgl pridružil še poslanec Gibanja Svoboda Tine Novak. Lani je Levico zapustil še Miha Kordiš, ki je marca 2025 – potem ko je bil iz stranke izključen – ustanovil novo stranko Mi, socialisti!

V aktualnem, 9. sklicu Državnega zbora, je do zdaj prestopilo sedem poslancev, kar je pet manj kot v mandatu pred tem, ko je vlado vodil predsednik SDS Janez Janša. V tistem mandatu je največ poslancev – štirje – prestopilo k Socialnim demokratom.

Po podatkih Državnega zbora so se na takratnem seznamu tako imenovanih prestopnikov znašli: Violeta Tomić, Željko Cigler, Mateja Udovč, Janja Sluga, Branislav Rajić, Igor Zorčič, Jurij Lep, Gregor Židan, Jani Möderndorfer, Franc Trček, Lidija Ivanuša in Milan Brglez. Največ poslancev je sicer zapustilo tedanjo vladno stranko SMC, ki jo je vodil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek.