Kdo je najbolj oboroževal Slovenijo?

Junija lani so poslanci potrdili resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040. Z njo so predviden delež obrambnih izdatkov dvignili na dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) že za leto 2025. V 2026 naj bi se obrambni izdatki dvignili na 2,2 odstotka BDP, v 2027 na 2,4 odstotka BDP, vse do 2030, ko naj bi za obrambo namenili tri odstotke BDP. Kar bi glede na trenutni BDP pomenilo več kot dve milijardi evrov.

Levica je tedaj, z argumentom, da o dvigu obrambnih izdatkov ni bila opravljena vključujoča javna razprava, vložila predlog o razpisu posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih. Podprli so ga v koalicijski SD ter opozicijskih NSi in SDS. Sledila je napoved Gibanja Svoboda, da bi bilo v tem primeru smiselno izvesti tudi posvetovalni referendum o članstvu v Natu. Po dvotedenskem političnem merjenju mišic so poslanci sklep o razpisu referenduma o obrambnih izdatkih razveljavili, s tem pa je v koš romal tudi referendum o članstvu v Natu.

In kaj kažejo podatki? Je Slovenija dosegla cilj? Na ministrstvu za obrambo zagotavljajo, da je. Izdatki so, pojasnjujejo, lani nominalno znašali 1,438 milijarde evrov, kar je 2,05 odstotka BDP. Velik del denarja, poudarjajo, je šel za nakup vojaške opreme. A ob izdatkih Ministrstva za obrambo, ki so znašali 1,071 milijarde evrov, v to spadajo tudi izdatki Urada za varovanje tajnih podatkov, izdatki za vojaške pokojnine, izdatki za obrambo v proračunih drugih ministrstev ter izdatki podjetij posebnega pomena za obrambo. Skupaj je to naneslo 367 milijonov evrov. Letos načrtujejo porabo v vrednosti 2,2 odstotka BDP, kar nominalno pomeni približno 1,6 milijarde evrov.

Zveza NATO ocenjuje, da je lani največji delež BDP-ja za obrambo namenila Poljska, in sicer 4,48 odstotka. Sledila je Litva s štirimi odstotki in Latvija s 3,7 odstotka. Slovenija je bila na 21. mestu.

Da bodo postopno realno dvignili obrambne izdatke, in sicer v dinamiki, ki je finančno vzdržna za javne finance ter hkrati zagotavlja ohranjanje kredibilnosti naše države v zavezništvu, se je v koalicijski pogodbi zavezala že Šarčeva vlada. Izdatki za obrambo so z leta 2018 na 2019 po podatkih obrambnega ministrstva narasli za 48 milijonov evrov. Z leta 2019 na 2020 pa padli za dobrih 13 milijonov evrov (a v deležu BDP narasli za 0,01 odstotne točke). Nato so se postopoma tudi nominalno spet višali.

Janševa vlada, ki je mandat nastopila marca 2020, tega, koliko namerava nameniti za obrambo, v koalicijski pogodbi ni posebej izpostavljala. So se pa med drugim zavzeli za "postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, konsolidacijo profesionalnega sestava slovenske vojske, razvijanje zmogljivosti kibernetske obrambe in krepitev ukrepov za zaščito kritične infrastrukture."

V preteklem mandatu 2018–2022 je bilo sklenjenih kar nekaj večjih obrambnih poslov. Slovenska vojska je naročila prvo taktično transportno letalo, 75 oklepnih kolesnih vozil JLTV 4x4, strelivo, pehotno oborožitev in radijske naprave.

V mandatu vlade Roberta Goloba pa so se obrambni nakupi zlasti zaradi vsesplošne evropske oboroževalne mrzlice precej okrepili. Od nakupa še drugega taktičnega transportnega letala, šestih helikopterjev, sistema protizračne obrambe srednjega dosega do taktičnih tovornih vozil, samovoznih havbic in 10 tisoč kosov pištol.

Potem ko je aktualna vlada odpovedala 343-milijonski nakup 45 boxerjev, je v vodo padel tudi največji in najdražji, 700 milijonov evrov težak nakup bojnih kolesnih oklepnih vozil 8x8. Kupiti so nameravali 106 vozil patria. A v začetku novembra lani je vlada sklenila, da naslednjega pol leta ne bo podpisala nobene pogodbe v zvezi z osemkolesnimi bojnimi vozili za izgradnjo sil Slovenske vojske, saj da je treba pretehtati smotrnost nabave.

Sredi septembra lani je Slovenski državni holding ustanovil državno obrambno podjetje. Družba pod imenom Dovos, družba za obrambo, varnost in odpornost, naj bi z naložbami v slovenska podjetja podpirala razvoj in trženje proizvodov in storitev s področja obrambe in varnosti. Med večjimi slovenskimi podjetji, s katerimi MORS že sodeluje, je Valhalla Turrets, ki bo torej slovenski vojski dobavila oborožitvene in daljinsko vodene postaje. Direktor podjetja je Miloš Milosavljević. Pod to vlado je sicer Valhalla dosegla visoko rast. Leta 2023 so se prihodki z dobrih 900 tisoč evrov povečali na več kot 6 milijonov evrov. Dobiček pa je z 80 tisočakov zrasel na več kot dva milijona evrov. Lani so se prihodki še nekoliko povečali, na dobrih 7 milijonov evrov, dobiček je znašal 1,7 milijona evrov.

Že kar nekaj časa je aktualna tudi ideja, da bi se Dovos z Valhallo povezal v skupno podjetje, katerega dejavnost bi bila proizvodnja orožarskih kupol. A podrobnosti za zdaj niso znane, pogovori še potekajo. DOVOS je sicer lani preverjal, kolikšen je interes za sodelovanje pri vzpostavitvi in razširitvi zmogljivosti na področju obrambe, varnosti in odpornosti v Sloveniji. Zanimanje za sodelovanje je pokazalo 162 interesentov, od tega 120 posameznih družb in 42 konzorcijev.

Težava slovenske vojske ni le oprema, pač pa tudi kader. Leta 2018 je imela slovenska vojska 7456 pripadnikov, in sicer 6628 pripadnikov stalne sestave in 828 pripadnikov prostovoljne pogodbene rezervne sestave. Februarja letos pa 6169 pripadnikov stalne sestave in 1366 pripadnikov pogodbene rezerve.

Kot izpostavljajo na obrambnem ministrstvu, se je lani nadaljeval pozitiven trend pri popolnjevanju. V stalno sestavo so zaposlili rekordnih 379 novih pripadnikov. To pripisujejo številnim izboljšavam; skrajšanju postopka zaposlitve, izboljšanju plač in delovnih pogojev. A ob tem je Slovensko vojsko lani zapustilo 217 pripadnikov.