Kdo je Petar Komljenović, kreditor iz zagovora Jureta Jankovića?

Petar Komljenović je začel kariero globoko v devetdesetih. Kot so leta 2007 razkrili srbski novinarji (danes ugasnjene) televizije B-92, se je znašel na policijskem seznamu tihotapcev cigaret, ki so jih štiri leta prej odkrili v kriminalistični akciji Mreža. Poleg Marka Miloševića, sina nekdanjega vožda in haškega obtoženca Slobodana, je bil Komljenović eden glavnih organizatorjev tihotapljenja cigaret v Srbijo. Uvažal jih je, tako srbski mediji, prek podjetij, registriranih na Cipru in v Grčiji. Na te račune je nakazoval po več sto tisoč evrov.

Tihotapljenje s podporo Zvezne carinske uprave

Ena od tihotapskih poti, kot so jih razkrili policisti, leta 2008 pa opisali v časniku Politika, je potekala takole: cigarete so iz tujine prepeljali v Makedonijo, od tam pa v konvojih čez mejni prehod Preševo v Srbijo, ki ga niso izbrali naključno – a o tem pozneje. Pri prevozu so imeli spremstvo pripadnikov Zvezne carinske uprave za izredni nadzor, ki so postopke na meji za nekaj ur prevzeli od "navadnih" carinikov. Tovornjaki so mejo prečkali v spremstvu vozil s policijskimi registrskimi tablicami.

V Mreži tudi Miroslav Mišković

Pri tihotapljenju cigaret je imelo po istih virih veliko vlogo tudi podjetje Delta poslovneža Miroslava Miškovića. Eden najbogatejših Srbov, ki mu sodijo zaradi suma zlorab v cestnih podjetjih in pomoči pri utaji davkov, je v Ljubljani znan predvsem po izgradnji luksuznega hotela, prvega in edinega v prestolnici s petimi zvezdicami.

Mišković pa je bil tudi prvi investitor v trgovski del ljubljanskega projekta Stožice.

V izgradnjo 200.000 kvadratnih metrov velikega centra bi morala Miškovićeva Delta vložiti 242 milijonov evrov, a je po plačilu petih milijonov Mišković – domnevno zaradi krize – leta 2009 od pogodbe odstopil. Grep novega investitorja ni našel in trgovski del še danes ni dokončan. Tudi Miškovićeva kariera se je začela v Miloševićevi dobi, a je pozneje dolgo časa ohranjal vpliv in dobre povezave z vsakokratno oblastjo. Miškovićeva Delta banka je bila v devetdesetih nekaj časa poleg Komljenovića tudi edina solastnica Interspeeda.

Zakaj so izbrali Preševo?

Mejni prehod Preševo je leta 1997 zgradil ravno Komljenovićev Interspeed. Vendar se je leta 2000, torej ob Miloševićevem padcu, z oblastjo sprl zaradi stroškov delovanja kamionskega terminala, ki bi jih Interspeedu morala plačevati država, ukinili pa naj bi mu tudi brezcarinske prodajalne, ki jih je postavil na tem prehodu. Po številnih sodnih bitkah je Interspeed danes v stečaju.

Dobre povezave s politiko

Kljub temu sporu Komljenoviću srbski mediji pripisujejo dobre zveze tudi pri Napredni stranki sedanjega predsednika Aleksandra Vučića. Leta 2008, v času, ko je srbsko vlado sicer vodil Mirko Cvetković (sicer neodvisni politik, bil je med drugim v vladi Zorana Đinđića, za premierja pa ga je predlagal Boris Tadić), je Komljenovićeva soproga Jasminka z današnjim ministrom za delo in socialo in članom Vučićeve stranke Zoranom Đorđevićem ustanovila podjetje Telecraft, ki je brez javnega razpisa dobilo posel z državnim (srbskim) Telekomom in zaslužilo 88.000 evrov, dobro leto po tem – edinem – poslu pa je podjetje zaprl.

O tem, kako Jure Janković ni znal pojasniti izvora milijona evrov, si lahko preberete tukaj.