Kdo je prodal Mercator in druga državna podjetja?

Prodaja Mercatorja je v minulih dveh desetletjih postala ikona razprav o privatizaciji. V preteklosti je že večkrat močno razburkala predvolilno kampanjo, kar kaže na pomembnost te prodaje in na mnoge interese v ozadju. Že samo dejstvo, da so najboljšega soseda prodali šele v devetem poskusu, je dovolj zgovorno. O tem, kdo ga je prodal, pa se Robert Golob in Janez Janša nista strinjala. 

Omenjeni deveti poskus prodaje je uspel leta 2014 pod vlado Alenke Bratušek. Takrat je nekaj več kot 53 odstotni delež Mercatorja kupilo podjetje kasneje propadlega hrvaškega tajkuna Ivice Todorića kupilo za 172 milijonov evrov. Agrokor je želel 100 odstotno lastništvo, za kar je bil pripravljen plačati 544 milijonov, a se je leta 2017 finančno zlomil pod težo milijardnih dolgov. Ker je grozil verižni zlom gospodarstva v regiji, je hrvaška država s posebnim zakonom Lex Agrokor prevzela nadzor nad podjetjem, upravljanje so prevzeli krizni managerji in upniki in Agrokor preoblikovali v Fortenovo Group. Ta je leta 2022 postala edini lastnik Mercatorja. 

A vrnimo se v leto 2014. Mnogi so takrat opozarjali, da smo slovenski nacionalni interes prodali prepoceni, s prstom so kazali na tedanjo predsednico vlade Alenko Bratušek, ki je v svoj bran večkrat ponovila, da je bil Mercator prodan že leta 2005, prodal pa ga je Janez Janša. Avgusta leta 2005 sta namreč v pisarno tedanjega predsednika vlade Janše prišla Igor Bavčar in Boško Šrot, takrat šefa Istrabenza in Pivovarne Laško. Tema pogovora pa: nakup državnega lastniškega deleža Mercatorja. Tri tedne kasneje sta Istrabenz in Laško postala lastnika Mercatorja. Leta 2009 je Pahorjeva vlada z Zakonom o jamstveni shemi onemogočila reprograme kreditov, zgodbe so se začele sesuvati. Šrot je za poplačilo dolgov želel prodati Mercator, a mu je politika to preprečila in mu zaprla denarni tok. Dve leti kasneje je država še enkrat preprečila prodajo najboljšega soseda, cena za delnico pa je padala: s 300 evrov na 86 evrov za delnico.

Prodaja Mercatorja je bila kompleksna in kot že omenjeno močno prepletena z gospodarskimi in političnimi interesi, ki so prevladali nad nacionalnim. Vlekla se je od leta 2005 do leta 2014, skozi obdobje štirih vlad - Janševe, Pahorjeve, še ene Janševe in vlade Alenke Bratušek, zato izjavo premiera Goloba, da je Janševa vlada prodala Mercator označujemo s previdno.

Duel o privatizaciji se je nadaljeval. Golob je na soočenje prinesel seznam iz leta 2007, iz časa prve Janševe vlade torej, in naštel vrsto podjetij, ki jih je po njegovih trditvah tista vlada prodala.

Naštete smo vzeli pod drobnogled. Slovensko industrijo jekla (SIJ) je leta 2007 prodala Janševa vlada, po mnenju računskega sodišča prepoceni. Prodaja Nove kreditne banke Maribor (NKBM) sega v leto 2016, ko je bil predsednik vlade Miro Cerar. Cerarjeva vlada jo je torej prodala ameriškemu skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj, potem pa jo je leta 2021 v času tretje Janševe vlade kupila madžarska banka OTP. Naš nekdanji obutveni velikan Peko iz Tržiča ni bil prodan, pač pa je končal v stečaju. Drži, da ga je leta 2013 Janša skušal prodati hrvaškemu podjetju Osimpex, ki je bil sicer za Peko pripravljen odšteti dva milijona evrov in zagotoviti še šest milijonov evrov za dokapitalizacije. Zaradi dodatnih pogojev za prevzem tržiške tovarne, ni dobil odobritve bank, posledično je od poskusa nakupa odstopil. Tudi podjetje Snežnik ni bilo prodano tujim ali zasebnim investitorjem, temveč je ostalo v državnem lastništvu kot del Slovenskih državnih gozdov, podjetja, ki upravlja z gozdovi Slovenije. Enako velja za krmeljski Inkos, ki ni bil prodan, pač pa je propadel, njegovo premoženje pa je bilo delno prodano iz stečajne mase. 

Pregledali nismo le omenjenih podjetij pač pa celoten seznam, s katerega je Golob našetval imena. Koliko državnega premoženja je bilo res prodanega, boste izvedeli v oddaji 24ur ob 19ih. Zagotovo pa ne več kot polovica, kot je v soočenju dejal predsednik Gibanja Svoboda. 

Mladi si stanovanj ne morejo kupiti, ker so cene na trgu izjemno visoke. Nepremičnine pa so postale investicije. Pravica do primernega stanovanja je že več kot sedemdeset let definirana kot ena osnovnih človekovih pravic, njeno udejanjanje v sodobnih družbah pa je izjemno redko. Ker mlade zanima, ali bodo sploh kdaj lahko prišli do svojega stanovanja, sta najverjetnejša kandidata za funkcijo predsednika vlade, odgovorila tudi na to vprašanje. 

Golob je govoril o odprtju ljubljanske stanovanjske soseske Zvezna ulica. V njej je 87 javnih najemnih stanovanj, graditi so jih začeli leta 2024, vrednost investicije znaša dobrih 13 milijonov evrov. Otvoritev je bila petega marca letos. Vlada je finančno v projektu sodelovala posredno, gradnjo je namreč v celoti financiral Javni stanovanjski sklad mesta Ljubljana, a je, kot je razvidno iz javnih dokumentov, projekt pokrival z likvidnostnim kreditom, ki bo pokrit po pridobitvi kredita SID banke. In to je ta posredna pomoč države. 

Izjavo Janeza Janše, da ta vlada ni začela in dokončala niti enega stanovanjskega projekta, zato označujemo s previdno. 

Ob tem še pojasnilo ministrstva za solidarno prihodnost, od koder sporočajo, da je bilo v mandatu vlade Roberta Goloba zgrajenih, kupljenih ali drugače zagotovljenih 1918 novih najemniških stanovanj. Od leta 2022 do leta 2025 se je začelo graditi 1338 stanovanj, ki pa jih bodo prvim stanovalcem v uporabo predale naslednje vlade. Začetek večine gradbenih projektov sicer sega v čas pred nastopom aktualne vlade.

Še o zamaških. Janez Janša je z zamaškom na plastenki vode, ki ga ni ravno najlažje odstraniti, želel ponazoriti po njegovem pretirano evropsko regulacijo. 

Pravni strokovnjak Marjan Kos pojasnjuje, da ima Evropa problem konkurenčnosti, ki je povezan s pretirano regulacijo in administrativnimi ovirami, a dodaja: 

Tudi Janševo izjavo o zamaških smo zato označili s previdno.

Pred zadnjim soočenjem na naši televiziji, ko bo zagotovo spet govora o davkih, ekonomistka Mejra Festić opozarja, da je treba, ko govorimo o davčni reformi, gledati strukturo davkov in da nikakor ne smemo delovati ad hoc. 

Pravi še, da je eno ključnih vprašanj Slovenije, kako zmanjšati zaostanek dodane vrednosti na zaposlenega med državami Evropske unije. In izpostavlja, pomembno je, da inovatorje zadržimo v domačem okolju, saj je to za razvoj ključnega pomena. 

Slovenci smo, tako kažejo podatki Banke Slovenije, varčen narod. Svoje prihranke radi hranimo na bančnih računih. Zato je, še zaključuje Festić, eno od pomembnih vprašanj, ko govorimo o finančni in gospodarski prihodnosti države tudi, kako mobilizirati lasten potenical.

24ur Dejstva nadaljujemo že jutri, ko bomo v živo preverjali trditve osmih predsednikov strank, ki jim meritve javnega mnenja kažejo najbolje. Pomerili se bodo na zadnjem soočenju pred nedeljskimi volitvami.