Kdo od izbranih služi na račun osebne asistence, s. p. ali velika društva?

Vsak izvajalec osebne asistence mora biti vpisan v register izvajalcev osebne asistence, ki je vsak dan daljši. Vpisanih je že 149 izvajalcev osebne asistence, od tega kar 88 s. p. ali skoraj 60 odstotkov. Aktivnih je 80 izvajalcev, od tega 41 s. p. Pozitivne odločbe pa prejemajo novi in novi, kar kliče po nadzoru in spremembah. Do danes jih, vsaj uradno, še ni. Namesto nadzornih organov smo register izvajalcev osebne asistence raziskali mi in odkrili zanimive, z osebno asistenco nepovezane dejavnosti. Po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) pa tudi skokovito naraščanje uporabnikov, posledično torej opravljenih ur in izplačil. Tako so izbrani, bila naj bi jih kakšna tretjina, večina torej dela pošteno, Zakon o osebni asistenci (ZOA) vzeli v svoje roke in so vzeli vse, kar lahko izterjajo od države.

Podedoval mizarstvo, zdaj izvaja osebno asistenco

Samostojni podjetnik, registriran kot mizar, Jure Srebrović, je mizarstvo nasledil od očeta, sam je sicer teolog, in razširil obrt za izvajanje osebne asistence. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa mu je za izvajanje osebne asistence od januarja nakazalo skoraj 226.000 evrov. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da so nakazila iz meseca v mesec naraščala. Februarja je prejel 330 evrov, marca 3770 evrov, novembra že 57.000 evrov.

Srebrović, rekorder med s. p. po številu uporabnikov, v nasprotju s številnimi drugimi težav, da spregovori o tem, kaj počne in zakaj se je odločil za osebno asistenco, ni imel. Pove, da je tudi sam invalid, je slep, invalidka je tudi njegova sestra. "Jaz, Jure Srebrović, kot fizična oseba, sem že zdaj 100-odstotno fokusiran na osebno asistenco, ker mislim, da je vsakemu, ki me ta trenutek gleda, jasno, da slep mizar ne more biti, izvajalec osebne asistence sem pa lahko zelo dober."

Začel je z enim uporabnikom, danes jih ima že 12, zaposlenih pa ima 25 osebnih asistentov, ki so plačani po 23. plačnem razredu. Sam zatrdi, da kot s. p. plače nima. "Ta denar si marsikdo razlaga, da je to dobiček, ampak jaz temu ne rečem dobiček, zato ker ta denar mora biti kot neka rezerva za ostale stroške." In na jasno vprašanje, ali ustvarja dobiček, odgovori: "Ne!"

Srebović nam je pojasnil, koliko stroškov ima na konkretnem mesecu. Novembra je namreč na račun prejel 57.000 evrov. Zaposlenih ima torej 25 osebnih asistentov, za njihove plače, pravi, je porabil 42.500 evrov. Plačati mora tudi nadomeščanje med dopusti, bolniškimi, strokovnega vodjo s strokovnim izpitom iz socialnega varstva, ker ima več kot pet uporabnikov, pa usklajevalca, ker ima več kot 20 uporabnikov. Enkrat letno je za vsaj šest ur potrebno usposabljanje osebnih asistentov, uporabnikov in njihovih zakonitih zastopnikov, stane od 40 do 60 evrov na osebo, zaposleni morajo opraviti varstvo pri delu in zdravniški pregled. Koliko mu dejansko ostane? Po njegovem izračunu 2500 evrov, ki pravi, jih ne vzame zase, ampak pusti za nepredvidene stroške, ti so sicer že vračunani v izračunu. "Naj si vsak izkusi, pa bo videl. Ker vsi vidijo samo tisto, toliko in toliko je ura, toliko in toliko dobiš na mesec. Vse ostale stroške, ki sproti nastajajo, pa ljudje kar pozabljajo."

Je torej višina urne postavke 14,99 evra previsoka, saj se gre marsikdo namesto sociale posel? Srebović je absolutno proti znižanju: "Če imaš asistente, ki delajo ves čas, nedeljske, praznične ure, nočno delo, vedno je treba računati na to, da je lahko izpad, da je lahko bolniška, in če bi se ura znižala, bi to bilo absolutno nesprejemljivo in se to ne sme zgoditi." Če in koliko, o tem bomo pisali v prihodnjih dneh. 

Zakaj ministrstvo za delo dopušča anomalije in čaka s spremembami?

Ključno vprašanje, kako lahko MDDSZ anomalije dopusti, če zanje ve že od marca? Bistvo izvajanja osebne asistence ni pridobivanje dobička, ravno obratna filozofija, ki jo zdaj množično izkoriščajo s. p.. Že res, da to omogoča zakon, pa vendar, ali ni prav to nujna ključna sprememba? Ob tem, da s. p. niso le izvajalci osebne asistence, temveč imajo tudi izvajalci pod seboj osebne asistente, ki so s. p., slaba desetina jih je. Podjetništvo na račun osebne asistence invalidov se torej izplača, saj narašča iz meseca v mesec, iz januarskih sedem jih je bilo oktobra že 41.

Kako MDDSZ sploh dovoli, da so strokovnjaki za osebno asistenco kar naenkrat postali taksisti, vrtnarji, računovodje … in razširili svojo dejavnost. Baceva pravi: "Vsi, ki so dobili status izvajalca, so registrirani tudi za izvajanje socialnovarstvenih storitev, mi zahtevamo izpis iz Ajpesa in to tudi preverjamo."

Papirji so urejeni, pa tudi strokovnost? Zagotovo ne pri vseh. 

S. p. so tudi uporabniki, ostane jim slaba polovica prejetega denarja

Med raziskavo smo govorili z različnimi poznavalci osebne asistence in prečesali zakon ter pravilnik. Izhodišč, da ministrstvo preseka anomalije in dober posel za izbrane, poudarjamo, večina dela pošteno in po pravilih, je precej.

Pravilnik o izvajanju osebne asistence določa metodologijo za izračun cene. Zaplete se že v izhodišču. Stroški zaposlovanja asistentov so določeni, tudi izhodiščna plača, medtem ko so stroški organizacije in izvajanja osebne asistence nedoločeni.

Financiranje osebne asistence bomo pojasnili na hipotetičnem primeru hipotetičnega uporabnika samostojnega podjetnika, ki ima 24-urno osebno asistenco in jo izvaja samo zase. Ima štiri asistente, ki za tedensko 40-urno delo od ministrstva na mesec prejme 9.594 evrov. Bruto plače štirih asistentov pa znašajo 6.000 evrov. Ni koordinatorjev, ni strokovnega vodje, niti ni ostalih stroškov, tako da uporabniku ostane 3.500 evrov na mesec neobdavčenega dobička, saj so invalidi oproščeni plačila davka.

Če ima s. p. uporabnik zaposlenega samo enega asistenta, mu na koncu meseca ostane 898 evrov, če ima dva 1796 evrov, če tri, pa 2694 evrov.

Služijo na račun osebne asistence tudi društva?

Na seznamu 80 izvajalcev so v 11 mesecih največ denarja za osebno asistenco prejela največja društva, tri so prejela več kot tri milijone evrov. Na prvem mestu je Društvo distrofikov Slovenije s 3,8 milijona evrov, sledijo Zveza paraplegikov Slovenije, 3,2 milijona evrov, YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, slabih 3,2 milijona evrov. Največja društva so že prej projektno izvajala osebno asistenco. Spomnimo se, na leto je država zanjo namenila 3,2 milijona evrov. 

Več kot 100.000 evrov je prejelo kar sedem s. p., več kot 40.000, če vzamemo mesečno povprečje štirih tisočakov v desetih mesecih, pa 22. V spodnjem grafu si lahko ogledate tabelo vseh 80 izvajalcev osebne asistence, koliko uporabnikov imajo, kako je pri večini število precej naraslo in koliko ur so opravili.

Financiranje osebne asistence bomo pojasnili tudi na hipotetičnem primeru izvajalca s 100 zaposlenimi, ki ima podlago v 27., 28. in 29. členu pravilnika.

Izvajalec s 100 zaposlenimi osebnimi asistenti, ki opravijo 40 ur na teden, prejme mesečno skoraj 240.000 evrov. Bruto bruto plača enega asistenta z vsemi dodatki: nočno, nedeljsko, popoldansko delo, prazniki, malica in prevoz povprečno znaša 1500 evrov ali 150.000 evrov mesečno. Uporabnik ima povprečno dva asistenta, kar pomeni, da ima društvo s 100 asistenti približno 50 uporabnikov. To pomeni, da ima to društvo zaposlene tri koordinatorje, torej enega na 20 uporabnikov in enega strokovnega vodjo. Ob tem so še nekateri materialni stroški. Preostanek denarja je ogromen, kdo si ga izplača, kdo živi bolje na račun osebne asistence?

Je tako tudi v praksi? Obrnili smo se na YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa, kjer so nam posredovali njihov razred stroškov in ob tem sporočajo, da mesečni stroški izvajanja osebne asistence variirajo, odvisno od števila uporabnikov, od nadomeščanj zaradi bolniških odsotnosti, dopustov, rehabilitacij. Hkrati pa zagotavljajo, da preostanek denarja, v njihovem primeru, da je to 10.000 evrov, vrnejo v državni proračun, saj je izvajanje osebne asistence nepridobitna dejavnost.

27., 28. in 29. člen Pravilnika o osebni asistenci predvideva porabo denarja. Če poenostavimo precej zapletena določila, je prerez urne postavke na konkretnem primeru društva zgoraj takšen.

Pravilnik posebej opredeljuje namenskost porabe denarja. Kaj so namenska sredstva? Višja plača zaposlenih pri izvajalcu, ki razen za asistente ni določena, nakup novih računalnikov, čeprav večje potrebe naj ne bi bilo, najem ali celo nakup novih prostorov, službena potovanja ... Ali je kdo dejansko preverjal, ali se denar troši namensko? Po naših informacijah tega nadzora ni bilo.

Nedorečeni, sporni členi Zakona o osebni asistenci

Zakon o osebni asistenci. Sporni oziroma nedorečeni so številni členi. Izpostavljamo le nekatere. Osebna asistenca je pravica do neodvisnega življenja posameznikov. Kako lahko sem sodijo tudi osebe, ki niso sposobne odločati o svojem življenju in imajo zastopnike? Ključen je torej čimprejšnje sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi za najtežje invalide, ki so odvisni popolnoma od drugih, se ne vključuje v družbo, ne živi po svojih željah, zanimanjih, aktivnostih, čemur je osebna asistenca namenjena.

Po zakonu je lahko izvajalec za manj kot pet uporabnikov kdor koli, saj pogojev praktično ni. Niso potrebne ne izkušnje ne izobrazba. Ali kdo preverja, kdo so izvajalci, kaj in kako delajo, ali so usposobljeni? Nihče. Dovolj je že oddaja vloge na MDDSZ.

Ne nepomemben vidik, izbira izvajalca osebne asistence. Vsak izvajalec ima namreč svoje pogoje, največkrat pa je najpomembnejši vidik plača osebnih asistentov, saj je ta pri izvajalcih različna. Ne bi bilo za isto delo, ki ga enako financira država, primerno povsod enako plačilo? Na terenu izvemo, da zato veliko uporabnikov, ki želijo obdržati svoje asistente, gre k izvajalcu, ki ponuja najvišjo plačo.

V zakonu in pravilniku so definirali naloge koordinatorje in asistenta, niso pa strokovnega vodje, čeprav ga mora imeti vsaj izvajalec, ki ima več kot pet (torej vsaj 6) uporabnikov. Ni jasno, kakšne pogoje morajo izpolnjevati, kaj delajo, koliko so plačani?

Je evidenca uporabnikov osebne asistence, ki jo predvideva zakon, javna? Mi je nismo prejeli, ne našli.

Nadzora v resnici ni. Čakajo na evalvacijo, od katere si obetajo ogromno. Terenski nadzor so začeli opravljati koordinatorji s centrov za socialno delo, ki so jih imenovali komaj septembra.

Med prekrške niso vnesli globe izvajalcev za neprimerno porabo denarja?

Družinski posel na račun odraslega invalidnega otroka

Na tem seznamu so tudi "družinska podjetja", ko na račun skrbi za polnoletnega otroka živijo denimo mama, oče, stric, babica in na račun prejmejo 11 tisoč evrov, če ima njihov polnoletni otrok dodeljenih 24 ur osebne asistence. Baceva pove, da je med 80 izvajalci deset družin, kjer za polnoletnega otroka dejansko skrbijo izključno družinski člani. 12 odstotkov jih je, kar ni zanemarljivo. 

Preklicali smo številne izvajalce, mame, ki se ne želijo izpostaviti. Že to je dovolj zgovorno, da v tem sistemu ni vse tako, kot je treba. V zameno so  nam ponujali izjave mater, katerih otroci niso upravičeni do osebne asistence, ker še niso polnoletni. Kljub temu smo prisluhnili mami, ki je svojemu sinu družinska pomočnica za 752 evrov bruto, zdaj pa bo postala njegova osebna asistentka in prejela triinpolkrat več denarja. O tem, zakaj se bolj izplača biti s. p. – izvajalec osebne asistence kot pa družinski pomočnik, si lahko preberete tukaj. 

Sanja Balaban pripoveduje, da se 18 let odreka vsemu, sinu je fizioterapevtka, delovna terapevtka, zdravnica, negovalka, vse v eni osebi za še manj kot minimalno plačo. In se sprašuje: "Po 18 letih pa nisem vredna biti asistentka? To je nesmisel. Po 18 letih, da me zavržejo kot eno smet, da mi ne dovolijo skrbeti za otroka, da mi enostavno rečejo pojdi, najdi si službo. 18 let brez delovne dobe, brez delovnih izkušenj, s tem da bom še vedno morala skrbeti za tega otroka, še vedno me bo kdo poklical, kakšen asistent, in bo rekel, gospa, pridite, vaš otrok ima epileptični napad, nimamo izkušenj s tem, pridite domov, ali me bo kdo v službi gledal?"

Velika društva so jasna. Predvsem YHD – Društvo za teorijo in kulturo hendikepa nasprotuje, da bi bile mame osebne asistentke, saj je prepričan, da to odraslim otrokom ne prinaša samostojnosti in neodvisnosti, čemur je namenjena osebna asistenca.

Iz mariborskega društva za cerebralno analizo Sonček so še bolj neposredni: "Če družinski člani najprej iščejo zaposlitev za sebe kot osebni asistent in ne iščejo storitev osebne asistence za svoje družinske člane, katerih zakoniti zastopniki so, lahko rečemo, da gre za reševanje statusa družinskega člana in reševanje svojega materialnega položaja, ki prinaša tudi boljše plačilo za delo, ki ga opravljajo že vrsto let."

Pritožujejo se večinoma samo velika društva, ki izgubljajo svoje uporabnike in s tem del posla, pa jim odgovarja Balabanova.

Pri največjih društvih, tistih, ki imajo po oktobrskih podatkih MDDSZ več kot 50 uporabnikov, smo preverili, koliko plačujejo asistente in koliko zaslužijo vodilni v društvih. Odgovorov dveh – Društva paraplegikov Prekmurja in Prlekije in Zavoda Brez ovir, nismo prejeli.

Svojemu otroku ničesar ne preprečujem, zatrjuje Balabanova. "Nas, starše, gledajo kot neke največje zmaje, ki ne dovolimo našim otrokom samostojnosti, samo starši bi naredili vse na tem svetu, da bi bili nekega dne samostojni. Jaz si to zelo želim za svojega otroka."

Ministrica Ksenija Klampfer, ki ni povsem konkretna, ali naj mame ostanejo osebne asistentke ali ne,  stavi na sistemsko ureditev področja treh zakonov – osebne asistence, družinskega pomočnika in dolgotrajne oskrbe. Takrat teh dilem in ekscesov ne bo več, je prepričana. Dejstvo pa je, da se tudi zakon o dolgotrajni oskrbi sprejema že več kot desetletje.

Ko smo raziskovali, smo naleteli na vrsto debat, predvsem med materami, kaj se izplača, kaj ne izplača, nasvetov. Primer pogovora na spletu.

Dragica Bac, generalna direktorica Direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja, na vprašanje, ali so se družinski pomočniki preusmerili v osebno asistenco zato, ker se to bolj izplača, po majskih podatkih je bilo takšnih 100, danes jih je bržkone več, Baceva odgovori: "Bom rekla, bolje je plačano. – Pa zaznavate, da gre za družinske posle na račun invalidnih otrok? – Zaznavamo, da gre za družinsko pomoč svojim invalidnim članom."

Preberite še:

Zaradi kaosa in preračunljivosti namesto 8 kar 32 milijonov evrov za osebno asistenco invalidov

Bi nadzor nad delom komisij zajezil rekordno porabo denarja za osebno asistenco?

'Jaz sem izbrala njih, one pa so izbrale mene. So moja družina'