Kdo skrbi za sakralno dediščino?

Grič s cerkvico na vrhu. Takšna je stereotipna podoba Slovenije. In ni brez osnove. Samo katoliška cerkev ima v lasti ali posesti več kot 2.900 cerkva ter drugih sakralnih objektov in spomenikov. Pogosto gre za mojstrovine, prave umetniške stvaritve.

V register nepremične kulturne dediščine je po zadnjih podatkih vpisanih skoraj 2.700 sakralnih enot; od tega je več kot 2.300 cerkva. Skoraj 1.500 jih je razglašenih tudi za spomenik lokalnega pomena. 33 pa za spomenik državnega pomena.

Med biseri sakralne dediščine je tudi knjižnica frančiškanskega samostana v samem središču Ljubljane, ki so jo šele pred dvema letoma, ob 790. obletnici, odprli za javnost. "Ko pogledamo to našo knjižnico oziroma stavbo od zunaj, vidimo, da ni stara 790 let. Naš samostan je bil namreč pred tem na sedanjem Vodnikovem trgu. Ko pa so avguštinci ta samostan zapustili, so se naši bratje iz Vodnikovega trga preselili sem. S seboj pa so prinesli tudi zelo bogato knjižnico," zgodovino najbogatejše samostanske knjižnice v Sloveniji za 24UR Dejstva odstira pater Janez Papa.

Knjižnico, ki po več selitvah v stavbi samostana domuje od leta 1896, so pred leti v sodelovanju z ljubljansko enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine temeljito obnovili in očistili. "Očistili smo vse omare, zbrusili tla, skrtačili cementne keramične ploščice s konca 19. stoletja," pojasnjuje brat Bernardin Iljaš. "Uredili smo tudi varnost knjižnice, napeljali povsem nove električne inštalacije, zagotovili napreden sistem požarne varnosti."

In kako so financirali obnovo? "Večinoma sami," je jasen Bernardin Iljaš. "Z donacijami naših ljudi, nekaj pa tudi z donacijami iz poslovnega sveta. Ampak moram reči, da je bil to manjši delež. Tudi na področju korporacij v Sloveniji ni velikega posluha za takšno dediščino."

Redno vzdrževanje in obnavljanje cerkva – pojasnjuje tiskovni predstavnik Katoliške cerkve dr. Gabriel Kavčič – za župnije pogosto pomeni veliko finančno breme. "Kar je v tej, recimo temu zasebno-javni lasti, v smislu, da gre za zasebni objekt neke župnije, hkrati pa je to javna last, ker je seveda naša skupna kulturna dediščina, v teh primerih je izklicna cena gotovo na župniji. Se pravi, da se bodo ljudje zbrali, bodo povedali, zbiramo za obnovo. In pogosto se zberejo ljudje z različnih vetrov. Tudi takšni, ki ne hodijo v cerkev, pridejo zraven, da se nekaj obnovi. Zlasti če gre za neko manjšo cerkvico, nekje na vasi, kjer je vsem pomembno, da so zadeve urejene."

Sredstva za obnovo cerkvene strehe dobrega pol leta zbirajo tudi v Lenartu v Slovenskih goricah. Kot pojasnjuje župnik Marjan Pučko, so močnejši vetrovi streho cerkve sv. Lenarta večkrat odkrili, vsake toliko odpade kakšen strešnik. In ker cerkev stoji sredi trga, nimajo druge možnosti, kot da se lotijo 250 tisoč evrov težke sanacije.

Ker sami tolikšnih sredstev nimajo, so se obrnili na farane. "Počasi zbiramo sredstva," pojasnjuje Pučko. "Predvsem ob darovih za cerkev. V zadnjih časih se namreč pogosto dogaja, da ljudje nočejo darovati za mašo, rajši bi pa dali v dober namen ali za cerkev. In pri nas vse od februarja, ko smo bili seznanjeni s tem, da moramo streho obnoviti, vsa sredstva, ki jih zberemo v dober namen, namenimo za to obnovo." Doslej so zbrali približno 25 tisoč evrov.

Za obnovo kulturnih spomenikov in kulturne dediščine so primarno odgovorni lastniki, pojasnjuje Matevž Čelik Vidmar, državni sekretar ministrstva za kulturo. "Država tukaj pomaga predvsem prek razpisov in najpomembnejši je spomeniško-varstveni razpis, ki je dveletni in se redno izvaja. In tukaj je sakralna dediščina redno tudi prejemnik sredstev."

V letih 2021/2022 je bilo za obnovo vseh kulturnih spomenikov namenjenih šest milijonov evrov in pol, dve leti kasneje dobre štiri milijone evrov. Na zadnjem razpisu pa 3,6 milijona evrov. Ko je dediščina ogrožena, pa kulturno ministrstvo financira tudi interventne posege.

Letos so za obnovo izključno sakralnih kulturnih spomenikov namenili dobrih 400 tisoč evrov, lani milijon, leta 2023 nekaj čez 800 tisočakov. Med večjimi obnovami sakralnih objektov v lanskem letu je obnova zvonika na piranski cerkvi sv. Jurija in obnova evangeličanske cerkve v Bodoncih.

"Obseg dediščine, ki jo je treba obnoviti, je zares velik in sredstev enostavno nikoli ni dovolj," pojasnjuje Čelik Vidmar. "Potrebe so vedno večje od tega, koliko sredstev je na voljo. Se pa trudimo, da bi prek različnih mehanizmov, ne samo prek tega rednega spomeniško-varstvenega razpisa, zagotovili tudi druge vire za prenovo."

In kakšno je stanje na terenu? "Na prvi pogled bi lahko rekli, da so v solidnem stanju predvsem župnijske cerkve, kjer imajo zagotovljen prihodek faranov. Precej slabše pa so cerkve, ki so na vaseh, torej podružnične cerkve, sploh v bolj odmaknjenih krajih, ki nimajo zaledja in je zelo malo prebivalcev," pojasnjuje dr. Robert Peskar, vodja Območne enote Ljubljana Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki sodeluje pri obnovah kulturne dediščine.

A sredstev, ki bi jih potrebovali za obnove, je pogosto premalo, dodaja. "Ocena Zavoda za varstvo kulturne dediščine je, da potrebujemo približno 20 do 30 milijonov evrov na leto. Tolikšne so tudi potrebe, ki se pokažejo na razpisih."

Na zadnjem razpisu za leti 2025 in 2026 je bilo odobrenih več kot 30 različnih projektov obnove sakralne kulturne dediščine.

"Nekateri bodo rekli, da je vsak evro, ki ga da država za sakralno dediščino, preveč," pripoveduje Gabriel Kavčič. "A na drugi strani so tudi tisti, ki nikoli ne gredo v cerkev, pa vseeno prispevajo. Ker se zavedajo, da je to naše in da tega ne bomo podirali. Pač pa gre tukaj za vprašanje, kako za svojo dediščino skrbimo."

In kaj bodo storili v Lenartu, če jim ne uspe zbrati sredstev za obnovo strehe? "Preprosto bomo morali živeti na kredit, druge rešitve ne bo," pripoveduje Marjan Pučko. "Bodisi izvajalca bodisi kakšno banko bomo zaprosili za kredit in to odplačevali naslednje dve, tri, pet let. Bomo pa skušali v naslednjem letu narediti čim več, da se približamo temu potrebnemu znesku. Nisem sicer pretiran optimist, da bomo v enem letu to pokrili. A zaupam v moč skupnosti."

Pri sofinanciranju obnove kulturne dediščine z različnimi razpisi pomagajo tudi občine. A potrebe pogosto presegajo predvidena sredstva.