"Brodnjak je zadnji gospodarstvenik, ki bi lahko državi grozil, da jo bo zapustil."
"Lahko si pomagamo ali pomahamo v slovo," so bile besede predsednika uprave Nove ljubljanske banke Blaža Brodnjaka, izrečene pred dnevi na srečanju med gospodarstveniki in politiki, ki so izzvale odziv ministra Luke Mesca.
"Žrtev sistema niste vi, ampak delavci, ki v celem življenju ne morejo zaslužiti ene vaše letne plače," mu je dan kasneje, medtem, ko je jedel burek, sporočil minister za delo.
Ker je Brodnjak Mesca zaradi vladnega odnosa do gospodarstvenikov pozval k opravičilu, smo ministra v intervjuju vprašali, kako gleda na ta poziv in ali ga sploh ganejo grožnje z izsiljevanjem podjetij.
Mesec je odgovoril: "Glejte, gospod Brodnjak je predsednik uprave največje državne banke, ki je bila – če se ne motim – dokapitalizirana z dvema milijardama evrov državnih sredstev. Tako da mislim, da je on zadnji gospodarstvenik, ki lahko državi grozi, da jo bo zapustil."
Na trditev novinarja, da je Brodnjak prišel na čelo banke precej po tej dokapitalizaciji, je Mesec nadaljeval: "Ta dokapitalizacija je omogočila, da je njegova banka danes uspešna in da lahko zaradi njenega uspeha prejema nagrado, ki jo prejema. Njegova plača je neposredno povezana s tistima dvema milijardama. Če teh dveh milijard ne bi bilo – vprašanje ali bi on danes sploh vodil banko. Vprašanje, ali bi ta banka sploh še obstajala."
Blaž Brodnjak je, kot izhaja iz njegovega bančnega življenjepisa, karierni bančnik. NLB-ju se je pridružil konec leta 2012 kot član uprave, štiri leta kasneje, julija 2016, pa je postal predsednik uprave. V NLB je torej vstopil leto dni pred začetkom bančne sanacije.
Ob prihodu v banko je, je razvidno iz letnih poročil NLB, njegova letna bruto plača znašala 136.729 evrov, kar pomeni dobrih 11 tisoč evrov mesečno. Štiri leta kasneje, ko je postal predsednik uprave, pa je zaslužil 163.360 evrov bruto na leto.
Opazen preskok višine njegove plače se je zgodil šele po privatizaciji banke.
Leta 2024 je Brodnjakova letna bruto plača znašala 753 tisoč evrov, oziroma 62.750 evrov mesečno. Skupaj z bonitetami in variabilnim delom plače je v tem letu zaslužil še dodatnih 260 tisoč evrov, kar pomeni, da je v letu 2024, enajst let po bančni sanaciji, skupno prejel več kot milijon evrov bruto prejemkov.
Sredi decembra 2013 je vlada, z dovoljenjem Evropske komisije, v kapital NLB vplačala 1,551 milijarde evrov – od tega 1,14 milijarde v denarju in 411 milijonov evrov v obliki obveznic. Hkrati so bila slaba posojila prenesena na takrat ustanovljeno DUTB (Družbo za upravljanje terjatev bank oziroma slabo banko).
Po izvedeni dokapitalizaciji je država NLB po delih prodala, pri čemer je skupno za 75 % minus eno delnico iztržila 779 milijonov evrov kupnine. Slovenija pa je v NLB do danes obdržala četrtinski delež plus eno delnico.
Od leta 2015 dalje NLB državi izplačuje dividende, v skupnem znesku 623 milijona evrov v desetih letih. Za občutek: v letu 2025 je Republika Slovenija prejela skoraj 200 milijonov evrov dividend.
Če seštejemo kupnino od prodaje delnic in prejete dividende, je NLB državi do zdaj "vrnila" 1,4 milijarde evrov.
Za popolno pokritje dokapitalizacije iz leta 2013 mora NLB državi povrniti še 151 milijonov evrov. Pomembno je tudi, da je bil četrtinski delež države v NLB konec leta 2025 ocenjen na 900 milijonov evrov, kar pomeni, da država še vedno razpolaga z visoko vredno naložbo.
Čeprav drži trditev, da si je NLB po dokapitalizaciji pred dvanajstimi leti močno opomogla, je pravi razcvet doživela šele po privatizaciji. Tudi visoka plača Blaža Brodnjaka je začela občutno rasti šele po prodaji banke. Ker je minister Mesec v odgovoru navedel celo za pol milijarde evrov višji znesek, kot je bil dejansko vplačan v dokapitalizacijo, smo njegovo izjavo označili kot "ne drži".

Intervju z Asto Vrečko in Luko Mescem je drugi v seriji predvolilnih intervjujev s predsedniki strank, ki jim zadnje javnomnenjske ankete napovedujejo možnost uvrstitve v parlament. Resničnost trditev Zorana Stevanovića, predsednika stranke Resnica, si lahko ogledate v članku spodaj.
Kje je končalo 143 milijonov evrov, pobranih za dolgotrajno oskrbo?
Slovenija je začela pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo 1. julija 2025. Do konca leta je bila blagajna za dolgotrajno oskrbo, s katero upravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v presežku: zbrani prihodki so za 143 milijonov evrov presegli odhodke.
Kot še pojasnjujejo na ZZZS, je razlog za to naslednji: "Gre za posledico počasnejšega zagotavljanja pogojev zunanjih deležnikov za izvajanje pravic iz naslova dolgotrajne oskrbe in z zakonom določene postopne dinamike uveljavljanja pravic."
Gre za veliko količino denarja, ki se je – kot je nedavno postalo javno – znašel na računu Enotnega zakladniškega sistema. V javnosti so se zato pojavile špekulacije, da je ZZZS denar predal državi za zagotavljanje njene likvidnosti ter da sredstva, zbrana za dolgotrajno oskrbo, ne bodo porabljena namensko.
Na pomisleke javnosti je minister Luka Mesec odgovoril: "Lani smo zbrali 100 mio več, a ves ta denar se zbira na posebnem računu in bo porabljen namensko – planirano je, da bo šel za gradnjo domov za starejše, storitve dolgotrajne oskrbe, pomoč na domu. Vse občine so določile svojega izvajalca. Niti evro ne bo šel mimo dolgotrajne oskrbe." Na dodatno vprašanje – ali drži, da so ta sredstva v državni zakladnici, ki skrbi za likvidnost javne porabe – je odgovoril: "Sredstva zbira Zdravstvena zavarovalnica Slovenije na posebnem računu za dolgotrajno oskrbo. In vse, kar se iz prispevka zbere, bo tudi porabljeno za dolgotrajno oskrbo."
Kaj je enotni zakladniški sistem v Republiki Sloveniji? Sistem je bil vzpostavljen leta 2002 in omogoča, da se prosta denarna sredstva vseh subjektov javnega sektorja združujejo na enotnem računu pri centralni banki. Za čas, ko so sredstva vezana v okviru enotnega zakladniškega računa, proračunski organ prejme obresti.
Na ZZZS so potrdili, da so 16. januarja letos prosta denarna sredstva dolgotrajne oskrbe naložili kot vezano vlogo v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države – v višini 90 milijonov evrov, z ročnostjo 21 dni in obrestno mero 1,94 odstotka. Za omenjeno vlogo bodo prejeli 101.850 evrov obresti, ki predstavljajo dodaten prihodek ZZZS, namenjen financiranju dolgotrajne oskrbe, so zapisali.
Na ZZZS ob tem poudarjajo, da se lahko sredstva, zbrana s prispevki za dolgotrajno oskrbo, uporabijo izključno za dolgotrajno oskrbo oziroma za obveznosti ZZZS, kot to določa Zakon o dolgotrajni oskrbi.
Minister Mesec dodatno pojasnjuje, da se sredstva štejejo za namensko porabljena tudi v primeru, ko se z njimi gradi domove za starejše in ne zgolj za na primer oskrbo na domu in v domovih za starejše.
Kljub temu, da je minister Mesec navedel napačen znesek presežka blagajne za dolgotrajno oskrbo – 100 namesto 143 milijonov evrov –, smo njegovo izjavo označili kot pravilno, saj bodo sredstva iz enotnega zakladniškega računa po preteku tritedenske ročnosti nakazana nazaj na račun ZZZS za dolgotrajno oskrbo.

Drama okoli Drame: bi morali najem prostorov L56 revidirati?
Največja kulturna investicija naše države – skoraj 60 milijonov evrov vredna prenova Slovenskega narodnega gledališča Drama – stoji.
Država brez soglasja sosedov – stanovalcev Nemške hiše – namreč ne more pridobiti gradbenega dovoljenja, saj je ulica Gradišče, prek katere je predviden dostop do gradbišča in ki leži med Dramo in stanovanjskim blokom, le v 40 odstotkih v lasti Republike Slovenije. Manjši delež (2,8 odstotka) je v lasti Mestne občine Ljubljana, preostanek pa v lasti 127 stanovalcev Nemške hiše.
Gradnja bi se po prvotnih načrtih morala zaključiti konec letošnjega leta. Predsednik vlade Robert Golob je ob ogledu Drame avgusta 2022 namreč obljubil, da bodo "ta simbol do njegove 115. obletnice spravili na raven, ki si jo zasluži".
115. obletnico odprtja Jubilejnega gledališča cesarja Franca Jožefa, tedaj imenovanega tudi Nemško gledališče, v katerem danes deluje Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana, bodo obeležili septembra letos.
Igralci so sicer v Drami zadnjo sezono odigrali pred dvema letoma (2023/2024). Junija 2024 je sledila selitev v halo na Litostrojsko 56 (L56) v ljubljanski Šiški.
Pogodba za najem prostorov L56 je sklenjena za obdobje od 1. junija 2024 do 31. avgusta 2027 z možnostjo dvoletnega podaljšanja pod istimi pogoji. Mesečna najemnina znaša 71 tisoč evrov. Poleg tega vsak mesec Drama plačuje še stroške varovanja, elektrike, dobave toplote, vode in zavarovanja. Plačali so tudi nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki je – kot izhaja iz elektronskega računa, ki mora biti javno objavljen – lani znašalo dobrih 38 tisoč evrov.
Po podatkih iz Erarja je SNG Drama podjetju L56 do danes plačala skoraj 1,5 milijona evrov.
A zastoj še pred začetkom gradnje ni edini problem Ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko. Javnost je bila pred tedni seznanjena, da se je Miran Boštic, ki prek podjetja Alterna Intertrade obvladuje stavbo L56, znašel med osumljenci v zadevi Janković.
Kot izhaja iz sodne odredbe, s katero razpolagamo neuradno, mu tožilstvo očita dajanje podkupnin prav za pridobitev uporabnega dovoljenja za stavbo, v kateri danes deluje Drama.
Ministrico za kulturo Asto Vrečko smo zato vprašali, ali je seznanjena z očitki preiskovalcev in ali bo revidirala posel najema stavbe na Litostrojski.
"To sem videla na televiziji in seveda sem takoj poklicala v Dramo. Ko sem videla datum, kdaj se je to dogajalo, pa sem ugotovila, da je bilo to pred našim najemom." O reviziji zato ne razmišlja: "Tudi po tem, kar je bilo objavljeno, nas nihče ni kontaktiral. Verjamem, da bo policija opravila svoje delo."
Stavba ljubljanske Drame je bila zgrajena po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa. Leta 1919 je prešla v upravljanje Slovenskega gledališkega konzorcija, po drugi vojni pa so gledališče preimenovali v Dramo SNG Ljubljana. Med letoma 1964 in 1967 sta bila stavbi dodana prizidka, v katerih so zaodrje, mali oder, depo kulis, garderobe in uprava.
Tudi mi smo preverili sosledje dogodkov in datumov. Vlada je ključno odločitev – da se projekt prenove Drame uvrsti med vladne projekte in da se zanj v okviru rebalansa zagotovijo sredstva – sprejela jeseni 2022. Takrat je postalo jasno tudi, da se bo moral celoten igralski ansambel z vso tehniko, obema odroma (malim in velikim), prostori za vaje, arhivom in vodstvom v času gradnje preseliti na drugo lokacijo.
Kot so nam potrdili v Drami, so bile takrat proučene vse v Ljubljani razpoložljive, potencialno primerne lokacije. Možnost sodelovanja so najprej preverjali v štirih javnih kulturnih zavodih – Cankarjevem domu, SNG Operi in baletu Ljubljana, Centru kulture Španski borci ter Kulturnem domu Šentvid –, vendar so se vse izkazale za neustrezne.
Po zaznavi več razpok in drugih poškodb na hiši Drame se na pobudo Inšpektorata za okolje in prostor pri Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo naročilo izdelavo strokovne dokumentacije, ali objekt izpolnjuje bistvene zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti v skladu z določili Gradbenega zakona ter ali neposredno ogroža zdravje in življenje ljudi, premoženje večje vrednosti, promet ali sosednje objekte. Iz Elaborata materialno tehničnega stanja, statično potresne analize in predloga sanacije gledališke hiše iz leta 2022 izhaja, da je ta potresno neustrezna, da je nosilnost stropov za skladiščenje neustrezno, zaradi česar se med drugim predlaga tudi izselitev gledališča iz stare stavbe do avgusta 2024.
"Zato je morala Drama nadaljevati iskanje primernih prostorov na nepremičninskem trgu. V pogovorih s štirimi ustreznimi ponudniki (kinodvorane Koloseja v BTC, Unionska dvorana ljubljanskega hotela Union, Gospodarsko razstavišče, prostori L56 na Litostrojski cesti 56) so se izkazali za potrebe Drame primerni le prostori na Litostrojski cesti 56," so zapisali v Drami in dodali, da prva informativna preverjanja segajo v april in maj 2023.
Na drugi strani je Miran Boštic januarja 2023 zaradi težav z uporabnim dovoljenjem po obisku gradbene inšpekcije pomoč iskal pri nekdanjem načelniku ljubljanske upravne enote Bojanu Babiču.
Preko Babiča je prišel do Aleša Lotriča, uradnika na Upravni enoti Ljubljana, ki je vodil postopek izdaje uporabnega dovoljenja. Vsi trije so se - kot izhaja iz zahteve za sodno preiskavo - tudi sestali, pri čemer so jih, kot kaže, v okviru prikritih preiskovalnih ukrepov opazovali kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada.
Boštic je na koncu prejel uporabno dovoljenje, ki je bilo – kot izhaja iz Prostorskega informacijskega sistema – izdano 20. marca 2023.
Celoten postopek se je tako odvijal nekaj tednov pred prvimi pogovori o najemu prostorov z Dramo in posledično z Ministrstvom za kulturo.
Ker se začetek gradnje stavbe zamika že več let, kar pomeni, da bosta Drama in Ministrstvo za kulturo z lastnikom stavbe na Litostrojski morala za več let podaljšati najemno pogodbo – posledično pa plačati še več milijonov evrov – ter ker so v javnost prišle informacije o sumih, da je lastnik prostorov uporabno dovoljenje pridobil s podkupovanjem, izjavo ministrice Vrečko, da Ministrstvo za kulturo in Drama s tem nimata nič, da za zdaj revizije ne bo, označujemo kot previdno.

Je Levica podprla Šutarjev zakon ali ne?
Policija je pred dnevi, na podlagi tako imenovanega Šutarjevega zakona, razglasila dve varnostno tvegani območji – romsko naselje Brezje-Žabjak pri Novem mestu in območje v Ljubljani, ki zajema del od Metelkove ulice proti železniški postaji. Ljubljansko območje bodo, kot je pojasnil generalni direktor policije Damjan Petrič, nadzirali tudi s tehničnimi sredstvi.
Na odločitev policije se je vodstvo Levice – ki jo v sokoordinatorstvu vodita ministra Asta Vrečko in Luka Mesec – ostro odzvalo. Mislim, da Ljubljana ni tako nevarno mesto. Policija je že zdaj imela vse vzvode za ukrepanje, a se je včasih raje obrnila stran. Namesto, da bi uporabila že obstoječa sredstva, se je razglasila ta cona, da bi prestrašili ljudi, uporabnike in tam zaposlene, je v predvolilnem intervjuju dejala Vrečko, ko sta jo novinarja vprašala, zakaj so v Levici z ogorčenjem spremljali razglasitev varnostne cone.
Dva ministra Levice – poleg Luke Mesca še minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac – so zakon, ko omogoča takšno razglasitev, na vladi podprli.
Mesec zdaj pojasnjuje, da je bila njihova podpora pogojna: "Na vladi sem zelo jasno povedal, da dajem pogojno podporo, in dogovor je bil, da se bo zakon v zakonodajnem postopku v DZ presojal z vidika sorazmernosti, ustavnosti in človekovih pravic. Da bomo povabili bivše ustavne sodnike in stroko. To smo v Levici tudi storili – povabili smo več nekdanjih ustavnih sodnikov, kritike smo prenesli na koalicijo. Ker jih ta ni upoštevala, poslanska skupina Levice zakona ni podprla."
A to ne drži povsem – poslanci Levice v Državnem zboru namreč niso glasovali "proti" Šutarjevemu zakonu, temveč so glasovanje obstruirali.
* Po objavi članka so nam z Ministrstva za kulturo sporočili, da je na seji vlade 6. novembra 2025 ministrico Asto Vrečko nadomeščal državni sekretar Marko Rusjan, ki pa o Šutarjevem zakonu ni glasoval. Ker je večina ministrov Levice zakon na vladi podprla, označenega odgovora v Dejstvomeru nismo spremenili.
Poslovnik Državnega zbora sicer ne določa pomena obstrukcije glasovanja, vendar je dejstvo, da se v evidenci glasovanj beležita le glasova "za" in "proti". Glas "vzdržan" ni posebej zabeležen in se vodi enako kot odsotnost. Obstrukcija glasovanja se torej formalno obravnava kot neopredeljenost do zakona.
Čeprav sta sokoordinatorja Mesec in Vrečko na podvprašanje pritrdila, da so glasovanje obstruirali, smo njuno izjavo označili za napačno – za nedvoumno nasprotovanje zakonu bi morali poslanci glasovati proti.





















































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.