Ko pisarno preseliš na Tajsko in ob delu raziskuješ Evropo

Fotografinja Lana Komel in brivec Matej Koletnik sta pustila službi v Sloveniji in se za pol leta odpravila na pot s kombijem, ki sta ga predelala v avtodom. "Največ časa sva preživela na Norveškem, vračala sva se nazaj čez Dansko in Nemčijo v Slovenijo." Da si želita takšen način življenja, sta spoznala na tretjem zmenku, ko sta se s kombijem odpravila na vikend izlet. Nista tipična digitalna nomada, saj nimata redne službe na daljavo. Na pot sta se odpravila z denarjem, ki sta ga privarčevala. "Ona je zaslužila s fotografijami in sodelovanji, ki sva jih imela v Sloveniji, na področju marketinga oz. fotografiranja produktov," pove Matej. "En par sva slikala na Norveškem, pa produkte iz Slovenije in sva na ta način dodajala v skupno denarnico. On nam je pa pristrigel zastonj trajekt iz Lofotov," doda Lana. 

 Si pa želita, da bi lahko redno delala na daljavo v prihodnosti. "Želiva si malo več svobode, pa več daljših potovanj. Predvsem naju zdaj čaka še Portugalska in Španija s kombijem."

Maja Novak, svetovalka za delo v tujini in delo z VVIP klientelo, se je z delom na daljavo prvič srečala leta 2013, od leta 2021 naprej pa večina njenega dela poteka prek spleta. Izvaja spletna izobraževanja o delu v tujini, delavnice za podjetja z VVIP klientelo in ustvarja vsebine za družbena omrežja za naročnike. V preteklosti je pisala življenjepise, vodila podkast, oblikovala vsebine za družbena omrežja in prodajala oglaševalski prostor v reviji. Delno dela v živo, na lokaciji – v preteklosti kot glavna stevardesa na jahtah –, trenutno pa kot interior manager v zasebnih rezidencah na francoski rivieri in v Parizu. "Delo digitalnega nomada je najboljše, ko je mešanica vsega, se pravi, da imaš svoje storitve in storitve za naročnike."

 Najraje pisarno preseli v tujino za dva do tri mesece. "Večinoma grem na Tajsko in Hrvaško. Trenutno sem v Franciji." Želi si, da bi celo življenje delo opravljala z računalnika. "Ugaja mi, da odpotujem, ker se moramo zavedati, da je življenje digitalnega nomada lahko zelo osamljeno, ker si sam v svoji pisarni, nimaš tima, kolektiva, podpore."

Na Majo Novak se obračajo bodoči digitalni nomadi, da jim svetuje o nomadskem načinu življenja. "Največ zanimanja je za digitalni marketing, za ustvarjanje vsebin na družbenih omrežjih, za celotno IT tehnologijo in trgovanje s kriptovalutami." Najpogosteje želijo odpotovati na Bali, Portugalsko, v Španijo in tudi Japonska je zelo popularna. Za digitalne vize se krog digitalnih nomadov, ki jih Maja dobro pozna, ne zanima. "Ker ne želijo nekje živeti dolgoročno, ampak želijo samo recimo zimo preživeti na Baliju oziroma na Tajskem."

Po njeni oceni z manj kot 3000 evri težko živiš kot digitalni nomad, ker moraš plačevati davke, dohodnino, prispevke. "Če dobiš vizo recimo za Tajsko, si tam oproščen plačila davka, ampak še vedno pa moraš plačevati davke, prispevke v deželi, kjer imaš davčno rezidentstvo."

Raziskava ljubljanske ekonomske fakultete, ki je vključila 502 digitalna nomada, kaže, da je največ samozaposlenih, nato zaposlenih, ki delajo na daljavo, podjetnikov, sledijo programerji in strokovnjaki za kibernetsko varnost.

Kakšne so psihološke značilnosti digitalnih nomadov, smo vprašali doc. dr. Žana Lepa z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Da gre za ljudi, ki so bolj avanturističnega duha. "Imajo željo, da individualizirajo svoje življenjske poti in se izogibajo recimo tradicionalnim oz. ustaljenim službam v pisarnah. Ta individualizacija jim omogoča, da so zato mogoče bolj zadovoljni s svojim delom, ker ga prilagajajo svojim potrebam." Ima pa delo na daljavo oz. v tujini tudi številne izzive. "Eden izmed njih je lahko recimo prekarnost. Za številne digitalne nomade je značilno, da nimajo stalne zaposlitve, ampak recimo delajo na različnih projektih." Na eni strani imajo občutek avtonomnosti, spoznavajo nove ljudi, imajo nove dogodivščine. Po drugi strani je spoznavanje novih ljudi tudi obremenjujoče. "Kako zdaj usklajevati delo in zasebno življenje, ker si vedno v pogonu."

Po besedah Žana Lepa lahko nomadi doživljajo občutke izoliranosti, celo osamljenosti, predvsem če se ne ustalijo za dlje časa na enem mestu. "Izziv imajo pri vzdrževanju stikov z družino, prijatelji, ki jih puščajo doma, in potem pri spoznavanju novih ljudi v novih okoljih. Največkrat to težavo rešujejo tako, da se družijo v coworking prostorih. Veliko težav pa imajo z navezovanjem stikov z lokalnim prebivalstvom."

V okviru projekta Nomadland so raziskovali, kako ustaviti izseljevanje mladih s podeželja in privabiti digitalne nomade, pove Drejc Kokošar iz Zavoda ID20, ki je sodeloval pri projektu. Projekt so delali še s tremi partnerji iz Nemčije, Hrvaške in Španije v okviru Erasmus+. "Gre predvsem za mlade, ki iščejo pobeg iz mesta, ki nočejo več živeti v teh velikih mestih, metropolah, kot so London, Pariz, Berlin, New York in Kalifornija. To so res velika območja z veliko ljudmi, ki iščejo resen pobeg na podeželje. Marsikateri projekt v Evropi se posveča temu, da bi jih poskusili na teh območjih tudi dolgoročno zadržati."

 Tekom projekta so ugotovili, da lahko poleg digitalnih nomadov privabijo tudi kreativne ustvarjalce. "Imamo umetnike, imamo ustvarjalce, imamo kreativce, pisatelje, scenariste, obrtnike in tako naprej, ki iščejo nov navdih za življenje in to kombinirajo z delom na daljavo."

Digitalnim nomadom podeželje ponuja nekaj drugega kot mesto, ponuja jim predvsem mir. "Ljudje iz mest predvsem želijo neko sprostitev, meditacijo, jogo in tako naprej. Iščejo tudi skupnost istomislečih ljudi." Projekt so raziskovali na področju Idrije. "Želimo ta oddih na podeželju povezati s kulturno dediščino Idrije in okolice." Da ne gre za klasičen turizem, ampak bolj trajnostni. "To ni hotel, niti klasična recepcija. Je pa prednost, da imaš goste dlje časa." Slovenija ima v takšnem turizmu veliko potenciala, dodaja. "Ponuja veliko destinacij, ki niso izkoriščene in imajo potencial."