Koalicijska pogodba: kaj so obljubili, kaj izpolnili in na kaj pozabili

Koalicijska pogodba je dokument na 13 straneh, ki je razdeljen na devet tematskih sklopov. Koalicijski partnerji so si zastavili, da bodo izpolnili skupno 125 ukrepov. Ker so določeni ukrepi zelo splošni, nekateri pa posledično tudi nepreverljivi, smo naredili ožji izbor konkretnih ukrepov in jih preverili. Zadnjega sklopa, ki obravnava "evropske in zunanje zadeve", nismo vključili v izbor zaradi ohlapnosti navedenih ukrepov (primer: krepitev ugleda države, povečanje kredibilnosti države). 

GOSPODARSTVO, OKOLJE, INFRASTRUKTURA, ENERGETIKA

Ena od uresničenih obljub koalicijskih partnerjev je uvedba elektronske vinjete. Ta je za vožnjo po slovenskih avtocestah obvezna od 1. februarja, cena pa je ostala enaka kot lani – za letno vinjeto boste odšteli 110 evrov. 

Nadaljevanje in širitev avtocestnega omrežja. V letu 2022 Dars načrtuje investicije za novogradnje v višini 74 milijonov, za obnove pa v višini 75 milijonov evrov. Trenutno najpomembnejši investiciji sta izgradnja druge cevi predora Karavanke in severnega dela tretje razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Načrtovan je tudi začetek gradnje na južnem delu tretje razvojne osi, in sicer na petkilometrskem odseku med priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek. V gradnji sta sicer že dva sklopa na odseku Velenje–Slovenj Gradec, letos pa Dars načrtuje pričetek gradnje na štirih novih sklopih: Velunja, Škale, Konovo in Škalsko jezero. Načrtujejo pa tudi pričetek izvedbe razpisa za pridobitev izvajalca del na prvem sklopu odseka Šentrupert–Velenje. 

V koalicijski pogodbi je predviden tudi začetek gradnje Hidroelektrarne Mokrice kot zadnje v verigi spodnjesavskih elektrarn. A projekt ni tekel po načrtih. Po tem, ko je sodišče lani novembra začasno zadržalo izdajo gradbenega dovoljenja, ministrstvo za okolje vodi nov postopek. Minister Andrej Vizjak je konec januarja ocenil, da bi bilo lahko gradbeno dovoljenje izdano v prvi polovici leta, a so možne pritožbe, zato je težko napovedati, kdaj bo pravnomočno. Vlada si je torej v mandatu prizadevala za začetek gradnje, a se ta še ni začela. 

MLADI, DRUŽINA, POKOJNINE IN SOCIALNE ZADEVE

Nacionalni demografski sklad bi predstavljal enega od virov financiranja pokojnin. Vlada je jeseni 2020 pripravila predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga v sklad. Poslanci bi morali o predlogu glasovati na lanski julijski seji, a so nato glasovanje prestavili. Do objave članka še ni bil določen datum novega glasovanja, zato obljuba ni uresničena. 

Prvega septembra lani je začela veljati novela zakona o vrtcih, na podlagi katere je vrtec za drugega otroka, ki je v vrtcu hkrati s starejšim sorojencem, brezplačen. Pravica do brezplačnega vrtca se je razširila tudi na družine s tremi ali več otroki. 

Ena od obljub koalicijskih strank je bila tudi izredna uskladitev pokojnin, in sicer za tiste, ki so se upokojili do leta 2015, za 1,5 odstotka na leto, če bo gospodarska rast višja od 2,5 odstotka leta 2020 oziroma 2,8 odstotka leta 2021. Pogoj višje gospodarske rasti leta 2020 zaradi izbruha pandemije ni bil izpolnjen, saj se je slovenski BDP skrčil za 4,2 odstotka. Pogoj je bil izpolnjen lani, ko se je BDP po oceni Sursa zvišal za 8,1 odstotka. Kljub temu so se pokojnine izredno uskladile dvakrat, prvič decembra 2020, drugič pa januarja letos. Takrat so se pokojnine tistim, ki so se upokojili do konca leta 2010, povečale za 3,5 odstotka, tistim, ki so se upokojili do leta 2011, za 1,7 odstotka, tistim, ki so se upokojili po 1. 1. 2012, pa za en odstotek. 

Vlada se je zavezala, da bo v mandatu dokončala domova za starejše v Vrtojbi in Osilnici ter zgradila pet novih domov. Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, je bila za objekt v Vrtojbi podeljena koncesija. Koncesionar bo začel storitev opravljati v decembru 2022. Enota doma starejših občanov in rehabilitacijski center v Osilnici bosta po sedanjem načrtu končana do konca leta 2023. Sicer se v več domovih izvajajo ali pa se bodo v kratkem začela rekonstrukcijska in sanacijska dela. V gradnji je tudi 20 dnevnih centrov, eden je že zaključen. Ker noben od obljubljenih sedem domov ne bo dokončan v mandatu, smo ukrep označili za neuresničen. 

Novembra 2020 so na ministrstvu za delo pripravili novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Predlagali so, da bi se pri otroških dodatkih ugotavljal le še dohodek, in ne premoženje. Sprememba zakona je bila na vlado poslana konec septembra 2021, vladno gradivo še ni bilo uvrščeno na dnevni red, je pa spremembo v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina NSi. Predlagana sprememba pomeni postopno ločitev družinske politike od socialnega varstva, ne pomeni pa uvedbe univerzalnega dodatka. Kot so dejali na ministrstvu, bi takojšnja uvedba zahtevala velik poseg v veljavno ureditev, ki zahteva veliko časa in analiz, zato so najprej predlagali popravke obstoječe ureditve, da bi zagotovili večjo univerzalnost. 

ZDRAVJE

Kot vsem preteklim vladam, ki so obljubljale prenovo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tega tudi tej vladi to ni uspelo urediti. Medtem ko jim je leta 2020, 2021 in 2022 uspelo zagotoviti več proračunskih sredstev za zdravstvo, pa jim ni uspelo zagotoviti dodatnih sredstev za dolgoročno in stabilno financiranje zdravstva, kakor je bilo zastavljeno v koalicijski pogodbi.

Vladi je sicer skozi parlamentarno sito uspelo spraviti zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil objavljen v uradnem listu 9. decembra 2021. A zakon le začasno opredeljuje način financiranja dolgotrajne oskrbe in določa uveljavitev posebnega zakona  obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo od 30. junija 2025. To pomeni, da ostaja financiranje dolgotrajne oskrbe dolgoročno odprto. Zato je ta del delno uresničen.

Neuresničene pa ostajajo obljube o učinkovitih ukrepih za ureditev sistema čakalnih seznamov in skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov. Ministrstvo za zdravje je sicer 23. julija lani objavilo javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst, na katerega so se lahko prijavili tudi zasebniki, a se je ta razpis na koncu izkazal za precej neoperativnega. Od več kot 20.000 razpisanih zdravstvenih storitev so jih namreč opravili le 910, saj se je izkazalo, da so seznami čakajočih bolnikov neprečiščeni. Izvajanje razpisa so novembra zaradi epidemioloških razmer ustavili, znova naj bi ga začeli izvajati še ta mesec. Zdaj je v pripravi nov razpis.

FINANCE

Septembra 2021 je minister za javno upravo Boštjan Koritnik s predstavniki reprezentativnih združenj občin podpisal dogovor o višini povprečnine za leti 2022 in 2023. Povprečnina se je tako s 628,20 evrov znova dvignila, in sicer leta 2022 za 17 evrov (645 evrov), leta 2023 pa na 647 evrov. Obljuba koalicijskih partnerjev je bila tako izpolnjena. 

Državni zbor je 11. marca sprejel predlog novele zakona o dohodnini, ki prinaša ugodnejšo davčno obravnavo nagrad za poslovno uspešnost. Te bodo po novem neobdavčene do višine 100 odstotkov povprečne plače zaposlenega v zadnjih 12 mesecih, in ne več do višine povprečne plače vseh zaposlenih v državi. Nagrade bo lahko delodajalec izplačal tudi v ugodnostih, ne le v denarju. 

IZOBRAŽEVANJE, KULTURA, ZNANOST IN ŠPORT

22. februarja letos je državni zbor potrdil nov nacionalni program za kulturo za obdobje 2022–2029. Zadnja resolucija se je iztekla leta 2017, v vmesnem času pa predhodnim ministrom zaradi pomanjkanja soglasja širše javnosti ni uspelo pripraviti nove. 

Nov predlog se je začel pripravljati leta 2019, v času ministra Zorana Pozniča, ki je nato predlog marca 2020 predal aktualnemu ministru Vasku Simonitiju. Na ministrstvu so pojasnili, da je bil prvotni predlog vsebinsko predelan. Do oktobra lani so zbirali tudi predloge in pripombe, prispelo jih je 38. Kritiki so opozorili, da je predlog preveč splošen, določeni so menili, da je tudi zastarel. 

Preverili smo tudi, koliko sredstev je ministrstvo za šolstvo in šport namenilo za investicije v športno infrastrukturo. Letni program športa, ki je bil sprejet februarja 2021, je za investicije v športno infrastrukturo predvidel 7.838.000 evrov. Za sofinanciranje investicij (posodobitev športnih bazenov in zunanjih športnih površin) so namenili 4,1 milijona evrov, ki so jih razdelili z javnim razpisom. Za sanacijo dvorane Tabor v Mariboru je bilo leta 2021 predvidenih 3.169.000 evrov, a so na koncu porabili le 300.000 evrov. Preostanek sredstev bo porabljen leta 2022. Za Nordijski center Planica je bilo v letu 2021 predvidenih 569.000 evrov, a so na koncu porabili bistveno več, skupno 1,24 milijona evrov. 

Leta 2021 je tako ministrstvo od predvidenih 7,84 milijona evrov porabilo 5,64 milijona. Leta 2020 sredstev za investicije zaradi razglašene pandemije ni bilo. Za primerjavo: leta 2019 je pretekla vlada za investicije v športno infrastrukturo namenila približno 3,2 milijona evrov. Ukrep smo označili za delno uresničen. V preteklem letu so se sredstva sicer povečala, a jih v pandemičnem letu 2020 ni bilo, zato je aktualna vlada v povprečju na mandat namenila manj sredstev kot njena predhodnica. 

JAVNA UPRAVA IN PRAVOSODJE

Centralna kadrovska evidenca državne uprave se že vodi kot informatizirana baza podatkov v okviru informacijskega sistema MFERAC, so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo. V postopku sprejema v DZ je sprememba Zakona o državni upravi, s katero se vzpostavlja pravna podlaga za vzpostavitev informacijskega sistema za upravljanje in razvoj zaposlenih v državni upravi. S tem se bo, kot pravijo, pospešila digitalizacija uprave. Ker sistem še ni vzpostavljen, smo ukrep označili za neuresničen.  

Glede prenove plačnega sistema v javnem sektorju je ministrstvo pripravilo izhodišča, ki jih je februarja potrdila vlada. Usklajevanja s sindikati trenutno ne potekajo. Ukrep je neuresničen.

VARNOST IN OBRAMBA

Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja 2020, še preden je odstopil takratni premier Marjan Šarec, vložili poslanci SDS. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, ob ugovoru vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe. V SDS so takrat opozorili, da število pripadnikov Slovenske vojske upada. Državni zbor je marca 2020 sklenil, da predlog novele ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato je tudi končal zakonodajno pot. 

Aprila 2021 je nato ministrstvo za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina pripravilo nov predlog novele zakona o vojaški dolžnosti. Ta predvideva, da bi lahko DZ uvedel splošno vojaško obveznost tudi ob izrednem poslabšanju varnostnega okolja. Predlog je naletel na kritike obramboslovcev, ki so menili, da je potreben širše javne razprave. Ukrep do danes ni bil izveden, zato smo ga označili za neuresničenega. 

KMETIJSTVO IN PODEŽELJE

Sprememba Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) in Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ) se bo pripravljala ločeno in v dveh fazah, najprej ZKZ, takoj za tem pa ZSKZ. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih je v obravnavi v Državnem zboru RS. 1. septembra 2021 je začela delovati delovna skupina za pripravo izhodišč sprememb in dopolnitev ZSKZ, njen prvi sestanek je bil sredi decembra lani. Po pripravi vsebinskih izhodišč bo pripravljen osnutek, predvideno je, da se bo njegova priprava začela po volitvah.

Po podatkih Sursa je bila samooskrba leta 2020 večja kot leta 2019 pri rastlinskih in skoraj vseh živalskih bilancah: samooskrba s sadjem (36-odstotna) je bila večja za šest odstotnih točk, z zelenjavo (48-odstotna) za pet odstotnih točk, s krompirjem je bila 60-odstotna, z medom 67-odstotna in z mesom 84-odstotna. Samooskrba s krompirjem je bila leta 2020 največja po letu 2014, kažejo podatki Kmetijskega inštituta. Samooskrba z jajci (95-odstotna) pa je bila enaka kot leta 2019. Stopnja samooskrbe z žitom je bila leta 2020 z 88 odstotki največja do zdaj, to pa je močno nad povprečjem zadnjega petletnega obdobja. Samooskrba s prašičjim mesom je ostala nespremenjena, pri 40 odstotkih. Po tem, ko je bila leta 2016 najnižja v zgodovini Slovenije (34 odstotkov), se je samooskrba s prašičjim mesom v letih 2017 in 2018 povečala na okoli 38 odstotkov. Podatkov o samooskrbi v letu 2021 še ni na voljo. 

V koalicijski pogodbi so se stranke zavezale, da bodo uredile pridelavo in rabo konoplje v medicinske ter industrijske namene. Ureditev pridelave konoplje v medicinske namene je v pristojnosti ministrstva za zdravje. Konec leta 2021 so pripravili predlog Zakona o gojenju in prometu konoplje v medicinske namene, ki je že bil v javni obravnavi, trenutno pa je v medresorskem usklajevanju. Medtem pridelava industrijske konoplje sodi pod ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nov pravilnik za pridelavo industrijske konoplje je bil medresorsko usklajen. Potrebno je še soglasje službe vlade za zakonodajo, ki bo predvidoma pridobljeno do konca tega tedna, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Nato bo pravilnik poslan v notifikacijo na Evropsko komisijo.