Koliko stanovanjskega kredita je dobila Golobova soproga Tina Gaber Golob?

Zadnji mandat je zaznamovala tudi prva premierska poroka pri nas – septembra lani sta se poročila predsednik vlade Robert Golob in njegova takratna partnerka Tina Gaber, ki je po poroki svojemu dodala še možev priimek.

Čeprav Tina Gaber Golob nima formalne politične funkcije, se pogosto pojavlja na uradnih dogodkih, protokolarnih sprejemih, dobrodelnih dejavnostih in ob državnih obiskih. Ker gre za zelo tesno povezavo z nosilcem najvišje izvršilne oblasti, je določen interes javnosti, da se o njih poroča – zlasti ko gre za zadeve, ki bi lahko vplivale na javno funkcijo ali integriteto zakonskega para.

Ker je pred kratkim (oktobra lani) Tina Gaber Golob kupila stanovanje za ljubljanskim Bežigradom, za katerega je najela več kot četrt milijona evrov kredita, in ker se v medijih pojavlja veliko špekulacij o tem, kje je zaposlena soproga Roberta Goloba, smo ga vprašali, s čim se konkretno preživlja.

"Ona je bila spletna vplivnica in je v preteklosti tržila produkte in storitve. Tega zdaj več ne počne, danes se ukvarja s svetovanjem in upravljanjem spletnih vsebin," je pojasnil Golob.

Na dodatno vprašanje, ali je to njen edini vir prihodkov, je odgovoril: "Ja, pa ni tako majhen."

Glede kredita v višini 255 tisoč evrov pa Golob odgovarja: "To je njena osebna stvar. Kredit je dobila na NLB. Verjamem, da pod enakimi pogoji kot vsi ostali."

Po javno dostopnih podatkih iz zemljiške knjige je Tina Gaber Golob stanovanje z neto površino 79 kvadratnih metrov za Bežigradom kupila po poroki. Prodajna pogodba je bila podpisana 25. septembra 2025, kupnina pa je po javno dostopnih podatkih znašala 319 tisoč evrov, kar je nekoliko manj od ocenjene vrednosti stanovanja, ki znaša 352.400 evrov oziroma 4.433 evrov na kvadratni meter.

Večji del kupnine je Tina Gaber Golob poravnala s stanovanjskim kreditom. Na stanovanju je namreč, po podatkih iz zemljiške knjige, vpisana hipoteka v korist Nove Ljubljanske banke (NLB). Kredit v višini 255 tisoč evrov ima letno obrestno mero 2,4 odstotka, rok odplačevanja pa je 20 let, do leta 2045.

Za primerjavo smo izbrali štiri sosednja stanovanja, ki so po velikosti primerljiva in za katera so bili za nakup najeti hipotekarni krediti.

Prvo stanovanje, veliko 79,6 kvadratnega metra, je bilo kupljeno za 319.500 evrov. Kredit NLB v višini 90 tisoč evrov ima obrestno mero 2,5 odstotka in ročnost 15 let.

Drugo stanovanje, veliko 80,9 kvadratnega metra, je bilo kupljeno za enako kupnino kot prvo – 319.500 evrov. Kredit NLB v višini 180 tisoč evrov ima ročnost 18 let in prav tako 2,5-odstotno obrestno mero.

Tretje primerljivo stanovanje je veliko 81,5 kvadratnega metra in je bilo kupljeno za 320.500 evrov. Kredit Hranilnice Lon zapade čez 20 let, obrestna mera pa znaša 2,3 odstotka.

Četrto stanovanje meri 78 kvadratnih metrov, kupnina pa je znašala 323.500 evrov. Desetletni kredit NLB ima obrestno mero 2,4 odstotka.

Tina Gaber Golob torej ni prejela ugodnejšega kredita, prav tako za stanovanje ni plačala bistveno manj kot drugi kupci v isti stavbi.

Je pa Tina Gaber Golob na naslovu nove nepremičnine pred dnevi registrirala novo podjetje – Mash production d. o. o., ki je bilo v sodni register vpisano 4. marca letos. Gaber Golob je edina lastnica in zastopnica podjetja.

Iz akta o ustanovitvi z dne 25. februarja 2026 je razvidno, da se podjetje poleg produkcije med drugim ukvarja tudi z izdajanjem knjig in revij, odnosi z javnostmi, izobraževanjem, trgovanjem ter oddajanjem lastnih oziroma najetih nepremičnin.

Iz registriranih dejavnosti novoustanovljenega podjetja je torej razvidno tudi, da se Gaber Golob ukvarja s precej več dejstvostmi kot zgolj s svetovanjem in upravljanjem spletnih vsebin, med drugim tudi z oddajanjem stanovanj, zato smo izjavo Goloba označili kot previdno.

Robert Golob se je znašel v dveh postopkih pred Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) – v zadevi Bobnar in v zadevi Karigador. Poleg tega je oktobra lani Specializirano državno tožilstvo na ljubljansko okrožno sodišče v zadevi Bobnar vložilo zahtevo za sodno preiskavo zoper eno fizično osebo. Neuradno naj bi šlo prav za predsednika vlade Roberta Goloba, ki je po naših informacijah osumljen dajanja daril za nezakonito posredovanje.

Ker v javnosti odmeva njegova izjava iz časa zadnje predvolilne kampanje, da bo v primeru ugotovljenih kršitev KPK odstopil, česar na koncu ni storil, smo ga vprašali, ali bi torej v naslednjem, ponovljenem premierskem mandatu v primeru, da KPK ugotovi kršitev integritete, odstopil.

Golob je odgovoril: "Ko sem dal izjavo, da bom odstopil, če mi ugotovijo kršitev, sem imel v mislih kršitve integritete, ki so bile popolnoma drugačnega značaja. Takrat si nisem predstavljal, da to pomeni pisanje SMS-sporočil o zaskrbljenosti svojemu ministru oziroma ministrici. To zame še vedno ni kršitev integritete. Sem pa pripravljen, ker verjamem v pravno državo, v kolikor bo sodišče presodilo, da sem počel nekaj nezakonitega. V tem primeru bom takoj odstopil."

Golob govori o dveh SMS-sporočilih, ki naj bi bili po njegovem stališču predmet postopka na KPK.

Ker je obe sporočili (v obliki krajšega dela ugotovitev KPK) javnosti razkril njegov odvetnik Stojan Zdolšek, smo Goloba vprašali še, zakaj je odvetnik javno razkril ta del.

"Zato, ker smo hoteli ljudem pokazati, za kaj gre, saj je prav, da ljudje o kršitvi integritete ne razmišljajo na splošno, ampak na podlagi konkretnega primera. In o tem konkretnem primeru pravim: sam tega ne smatram kot kršitev integritete, niti na to nisem mislil, ko sem takrat dajal izjavo."

Ali Goloba res bremenita zgolj dve sporočili?

KPK je v končnem poročilu, ki ga je predsedniku vlade poslala v začetku leta, ugotovila, da je Robert Golob kršil integriteto. Postopek je KPK začela na podlagi prijave nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, da je nedopustno vplival na delo policije.

To sta sporočili, o katerih govori Golob. Obe je Tatjani Bobnar poslal 7. novembra 2022.

"Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen," je Golob zapisal v prvem sporočilu.

V drugem sporočilu pa: "Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika."

Obe sporočili je javnosti razkril Golobov odvetnik Stojan Zdolšek, in sicer tako, da je medijem posredoval kopijo zgolj ene strani in enega odstavka na drugi strani.

Celotno poročilo KPK, v katerem je ugotovila, da je Golob v zadevi Bobnar kršil integriteto, obsega 64 strani.

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je javno večkrat pojasnila, da so ugotovitve širše od tistega, kar je razkril premier.

"Izrek ugotovitev opredeljuje zgolj ravnanje, ki je predmet kršitve, utemeljitev in vsi dokazi, zakaj je pri določenem ravnanju šlo za kršitev, pa izhajajo iz celotnega dokumenta," so zapisali na KPK.

Kot so dodatno pojasnili na KPK, teh ugotovitev ne smejo objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Spomnimo: Golob je zoper KPK sprožil tožbo na pristojnem upravnem sodišču. KPK bo torej ugotovitve lahko javno objavila, če bo sodišče njihovo odločbo potrdilo.

Poleg postopka na KPK pa predkazenski postopek zoper Goloba v zadevi Bobnar vodi tudi Specializirano državno tožilstvo. Slednji so na podlagi kazenske ovadbe kriminalistov pred nekaj meseci na ljubljansko okrožno sodišče vložili zahtevo za sodno preiskavo. Če bo ta uvedena to pomeni, da se bo zoper Goloba uradno začel kazenski postopek.

Ob tem je pomembno naslednje dejstvo, na katero je opozorilo tudi vodstvo KPK – komisija ne obravnava zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

Ker ima v primeru suma kaznivega dejanja vedno prednost kriminalistično-tožilska preiskava, je morala KPK v tistem delu očitkov, ki jih obravnavajo preiskovalni organi, postopek ustaviti.

Očitki zoper Goloba v zadevi Bobnar so širši od zgolj dveh SMS-sporočil. Ker prav Golob ne želi razkriti celotnega poročila KPK, ampak je od skupno 64 strani razkril zgolj eno stran in en dodaten odstavek, njegovo izjavo ob trenutno javno znanih podatkih označujemo za previdno.

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma tako imenovani Šutarjev zakon je začel veljati pred približno tremi meseci.

V Državnem zboru je bil sprejet 17. novembra 2025, veljati pa je začel konec novembra istega leta.

Golob v predvolilnem intervjuju trdi, da se je število kaznivih dejanj na jugovzhodu države krepko zmanjšalo: "Veste, kako se to pozna v statistiki? Število vseh teh kaznivih dejanj oziroma prekrškov skupaj, ko jih seštejemo, se je v zadnjih nekaj mesecih prepolovilo. Kar pomeni, da so se kraje in ostala kazniva dejanja po prejšnji zakonodaji prepolovila."

Podatki policije kažejo, da je bilo novembra in decembra lani, torej v zadnjem mesecu pred uveljavitvijo Šutarjevega zakona in v prvem mesecu po njegovi uveljavitvi, na jugovzhodu države obravnavanih 864 kaznivih dejanj.

Medtem ko je bilo v prvih mesecih letošnjega leta (podatki so do 23. februarja 2026) obravnavanih 645 kaznivih dejanj.

Razlika je torej 219 manj obravnavanih kaznivih dejanj oziroma zmanjšanje za približno 25 odstotkov.

Ob tem je pomembno dejstvo, da je Šutarjev zakon določena dejanja prekvalificiral iz kaznivih dejanj v prekrške. Taka sta denimo tatvina majhne vrednosti (12. člen ZNUZJV) in poškodovanje tuje stvari z majhno škodo (13. člen ZNUZJV). Po domače to pomeni, da ta dejanja niso več kazniva dejanja, ampak prekrški. To pomeni, da so se ta dejanja pred sprejetjem zakona štela v statistiko kaznivih dejanj, po sprejetju zakona pa v statistiko prekrškov.

Na podlagi podatkov, ki so nam jih poslali s policije, se ti prekrški, torej po 12. in 13. členu, povečujejo in ne zmanjšujejo. Leta 2025 jih je bilo 108, v letu 2026 pa že 183, kar pomeni skoraj 70-odstotno povečanje.

Ob tem je treba opozoriti tudi na izjavo Branka Lobnikarja, predsednika strokovnega sveta vlade za evalvacijo izvajanja Šutarjevega zakona. V začetku februarja, torej pred približno mesecem dni, je javno dejal, da je za oceno dolgoročnih učinkov Šutarjevega zakona še prezgodaj.

Podatki policije kažejo, da je število kaznivih dejanj v zadnjih mesecih padlo za približno četrtino, ne pa za polovico. Na drugi strani pa se je v zadnjih mesecih krepko povečalo število prekrškov tatvine majhne vrednosti ter poškodovanja ali uničenja tuje stvari, ki so bili prej zajeti v statistiki kaznivih dejanj. Zato Golobovo izjavo, da je Šutarjev zakon prepolovil število kaznivih dejanj in prekrškov, označujemo za napačno.

In še ena izjava Goloba, ki se navezuje na eno večjih zakonskih sprememb s področja kaznovalne politike v njegovem mandatu.

Glede težave streljanja v zrak z orožjem v romskih naseljih je dejal: "Pred Šutarjevim zakonom je strelec lahko streljal v zrak. Tudi če so policisti našli tulce, niso mogli dobiti pravne podlage za vstop v stanovanje, četudi bi lahko vedeli, kje se orožje nahaja. Danes, ko dobijo prijavo in imajo utemeljen sum, kje ima strelec skrito orožje, lahko vstopijo tako v stanovanje kot v avtomobil. In pri tem so že bili uspešni. In ja, to je danes glavni, če ne edini razlog, da streljanja v zrak ni več."

Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV) v 16. členu določa, da lahko policija brez sodnega naloga vstopi v stanovanje, druge prostore ali vozilo, če obstaja verjetnost, da je tam skrito strelno orožje, ki je bilo tik pred tem uporabljeno za ogrožanje ljudi.

Policisti lahko prostor pregledajo le v obsegu, ki je potreben za najdbo orožja in njegov takojšnji zaseg, pri čemer pregled ne sme prerasti v hišno ali osebno preiskavo. Pred vstopom morajo praviloma pojasniti razloge za poseg, v nujnih primerih pa lahko vstopijo tudi s silo.

Na podlagi podatkov iz preliminarnega poročila predsednika Strokovnega sveta za evalvacijo Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti o izvajanju tega zakona, ki ga je vlada sprejela na seji 17. februarja letos, je razvidno, da je policija do zdaj izvedla en vstop v stanovanje na podlagi te določbe.

Vstop v stanovanje brez sodnega naloga je sicer veljal že pred sprejetjem tako imenovanega Šutarjevega zakona.

To omogoča že 218. člen Zakona o kazenskem postopku, po katerem lahko policija vstopi v stanovanje brez sodne odredbe, če: imetnik stanovanja to dovoli, če kdo kliče na pomoč, če je treba prijeti storilca kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju, če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja, ali če je v stanovanju ali drugem prostoru oseba, ki jo je treba po odredbi pristojnega državnega organa pripreti ali prisilno privesti oziroma se je zaradi pregona tja zatekla.

Vstop v stanovanje brez sodnega naloga omogoča tudi Zakon o nalogah in pooblastilih policije, in sicer v 53. členu.

Policija je zaradi orožja že uporabila to zakonsko podlago tudi v praksi. V sodni praksi je tako zabeležen primer iz leta 2021, ko je Višje sodišče v Ljubljani pritrdilo presoji sodišča prve stopnje, da je bil vstop policije v stanovanje brez sodne odredbe zakonit na podlagi 218. člena Zakona o kazenskem postopku.

Šlo je za osumljenca, ki je veljal za nepredvidljivo in nasilno osebo ter je razpolagal z nevarnim orožjem (puško in ročno bombo) in se je zatekel v eno izmed stanovanj. Policija je v stanovanje vstopila nasilno, vrata razbila z ovnom in osumljenca pridržala. Sodišče je ocenilo, da je bilo takšno ravnanje policije upravičeno zaradi realne nevarnosti, da bi osumljenec orožje uporabil, zato je bil vstop brez sodne odredbe zakonit.

Izjava Roberta Goloba, da policija pred sprejetjem Šutarjevega zakona ni imela pravne podlage za vstop v stanovanje, četudi so našli uporabljene tulce in četudi so vedeli, kam se je strelec zatekel, zato ni pravilna.