Povprečna plača poslanca lani slabih 5.000 evrov bruto

Osnovna plača poslancev je odvisna od funkcije, ki jo opravljajo. Na vrhu piramide je po funkciji predsednik državnega zbora, ki vodi seje, skrbi za zakonodajni postopek, predstavlja parlament doma in v tujini ter ima pomembno ustavno vlogo v primeru odsotnosti predsednika republike. 106. člen Ustave Republike Slovenije namreč določa, da v primeru trajnega zadržka, smrti, odstopa ali drugega prenehanja predsednikove funkcije do izvolitve novega predsednika to delo začasno opravlja predsednik državnega zbora. Njegova osnovna bruto plača je 6.087,86 evra na mesec.

Tik pod vrhom sta podpredsednik državnega zbora in vodja poslanske skupine z več kot 20 poslanci, vsak ima 5.412,08 evra bruto mesečne osnovne plače. Gre za ključni politični funkciji, prvi skrbi za vodenje sej in organizacijo dela, drugi za delo največjih parlamentarnih skupin. Nižjo osnovno plačo dobita vodja poslanske skupine z do 20 poslanci in predsednik delovnega telesa Državnega zbora, ki prejemata 5.003,77 evra bruto na mesec. Pod njima sta na lestvici vodja poslanske skupine, ki dobi na mesec 4.448,35 evra osnovne bruto plače na mesec, ter podpredsednik delovnega telesa s 4.277,26 evra bruto.

Najnižjo osnovno plačo imajo poslanci, ki nimajo dodatnih zadolžitev. Prejemajo 4.112,74 evra bruto. Njihova plača zajema glasovanje, razprave, delo v odborih in stik z volivci.

Razlika med najvišjo in najnižjo funkcijo v parlamentu znaša 1.975 evrov bruto na mesec. Na letni ravni to pomeni skoraj 24.000 evrov bruto razlike.

Državni zbor smo zaprosili za podatke, koliko je znašala plača poslancev v lanskem letu. Podatke smo dobili za vseh 90 poslancev, v navedenih zneski plač za posamezne poslance pa so zajeti redno delo oziroma odsotnosti, to so dopusti in bolniške odsotnosti, ter dodatek za delovno dobo. Funkcionarjem ne pripada del plače za delovno uspešnost, pripada pa jim dodatek za delovno dobo v višini 0,33 odstotka od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe. 

Skupni bruto znesek izplačil poslancem v letu 2025 je znašal 5.354.544,33 evra. Podatki razkrivajo precejšnje razlike med posameznimi poslanci.

Na vrhu lestvice desetih najbolje plačanih poslancev je predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je lani prejela 77.040,01 evra bruto osnovne plače z dodatkom za delovno dobo, kar je povprečno 6.420 evrov na mesec. Njeno izplačilo odraža funkcijo, ki poleg poslanskega mandata vključuje še vodenje zakonodajnega telesa in dodatne odgovornosti. Sledi podpredsednik Državnega zbora Danijel Krivec (SDS) z 71.566,36 evri bruto ali povprečno 5.963,86 evra bruto plače na mesec. Malenkost manj je lani dobila vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, in sicer 71.391,23 evra oziroma povprečno 5.949,27 evra bruto na mesec. Na četrtem mestu na lestvici najbolje plačanih poslancev je s 70.547,37 evri oziroma s povprečno 5.878,95 evra bruto plače na mesec vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Sledi Meira Hot (SD), podpredsednica Državnega zbora. Lani je dobila skupno 69.160,01 evra osnovne bruto plače z dodatki za delovno dobo, kar je povprečno 5.763,33 evra bruto na mesec.

Ko govorimo o poslanskih plačah, so običajno izpostavljeni poslanci, ki prejemajo najvišje plače, zato smo preverili tudi, kako je z najnižjimi plačami. Gre za plače poslancev, ki nimajo dodatnih funkcij, torej ne vodijo državnega zbora, niso predsedniki parlamentarnih odborov, komisij ali poslanskih skupin itn.

Če primerjamo Katarino Štravs (Svoboda), ki je v lanskem letu zaslužila 52.863,69 evra bruto oziroma na mesec povprečno 4.405,31 evra bruto, s predsednico državnega zbora Klakočar Zupančič, gre za razliko skoraj 25.000 evrov bruto na leto. Podobne razlike so med poslanci brez funkcij in tistimi, ki vodijo poslanske skupine ali odbore. Med poslanci z najnižjo plačo je poslanec Miha Kordiš, ki se je razšel z Levico in ustanovil stranko Mi, socialisti. Lani je dobil skupno 50.925,49 evrov osnovne plače z delovno dobo, povprečno 4.243,79 evra bruto na mesec.

Na dnu lestvice je Janja Rednjak (SD) s 4.574,15 evra bruto plače v celem lanskem letu. Razlog je v tem, da je funkcijo poslanke začela opravljati šele konec lanskega leta in je dobila le eno plačo. 

Razlika med najvišjo in najnižjo celoletno bruto plačo sicer znaša 26.842,55 evra.

Med vidnejšimi imeni na seznamu je tudi nekdanji predsednik vlade in predsednik SDS Janez Janša, ki je lani prejel 56.082,84 evra bruto oziroma 4.673,57 evra bruto na mesec, kar ga umešča v sredino plačne lestvice. Nekaj več je v lanskem letu zaslužil poslanec in predsednik stranke NSi Jernej Vrtovec. Skupno je dobil je 59.861,97 evra bruto, to je 4.988,49 evra bruto na mesec.

Če skupni znesek 5.354.544,33 evrov, kolikor je šlo lani za plače poslancev, delimo s številom poslancev, je bilo letno povprečje na poslanca 59.495 evrov bruto. Njihova povprečna bruto plača je bila 4.958 evrov bruto mesečno.

Plača poslanca je le del celotnega paketa prejemkov, ki pripada izvoljenim predstavnikom ljudstva. Na podlagi Zakona o funkcionarjih so poslanci pri povračilih stroškov in drugih prejemkih izenačeni z javnimi uslužbenci v državni upravi. To pomeni, da zanje veljajo enaka pravila, enaki pogoji in enake višine nadomestil kot za uradnike ministrstev in drugih državnih organov.

Višina regresa za prehrano se usklajuje vsakih šest mesecev z rastjo cen prehrambnih izdelkov na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Od 1. januarja do 30. junija letos znaša 7,40 evra.

Poslancem pripadata tudi regres za letni dopust, ki je v javnem sektorju lani znašal 1.341,61 evra, ter zimski regres v višini 638,86 evra.

Poslancem se tako kot ostalim funkcionarjem za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela prizna kilometrina v višini 10 odstotkov cene neosvinčenega motornega bencina – 95 oktanov za vsak polni kilometer razdalje, vendar ne manj kot 30 evrov. Lahko pa dobijo povrnjene stroške mesečne vozovnice za javni potniški promet.

Zneski, ki jih prejmejo za prihod na delo v Državni zbor, segajo od minimalnih 30 evrov do skoraj tisoč evrov mesečno. Razlike so povezane z oddaljenostjo stalnega prebivališča od Ljubljane oziroma s krajem, iz katerega se poslanec dejansko vozi na delo. V praksi to pomeni, da lahko poslanci iz bolj oddaljenih krajev, denimo iz Prekmurja, Primorske ali Koroške – mesečno prejmejo precej višje povračilo kot tisti, ki živijo v širši okolici Ljubljane.

Najvišji znesek je za prevoz januarja letos dobil poslanec Andrej Kosi (SDS), izvoljen v Ormožu, in sicer 954 evrov. Sledita Franc Breznik (SDS), ki je dobil za prevoz 858,60 evra, podoben znesek, in sicer 849 evrov, je dobil Jožef Lenart (SDS), ki se vozi z območja Ptuja. Poleg omenjenih je še 13 poslancev, ki dobijo povrnjene stroške prevoza nad 600 evri.

Če razdalja med krajem, kjer živi ožja družina poslanca, in sedežem Državnega zbora presega 70 kilometrov, je poslanec upravičen do nadomestila za ločeno življenje. Od 1. januarja do konca letošnjega leta znaša 177,33 evra mesečno. Tudi ta znesek se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. Na letni ravni to pomeni nekaj več kot 2.100 evrov dodatka, namenjenega pokritju stroškov bivanja in ločenega gospodinjstva. Nadomestilo za ločeno življenje pripada poslancem v enaki višini kot javnim uslužbencem v državni upravi.

Poslanci so, tako kot drugi javni uslužbenci, upravičeni do jubilejne nagrade glede na skupno delovno dobo v javnem sektorju. Za obdobje od 1. januarja do konca letošnjega leta velja, da poslanci za deset let delovne dobe prejmejo 364,33 evrov nagrade, poslanci z 20 leti delovne dobe 546,49 evrov, za 30 ali 40 let delovne dobe pa je nagrada 728,66 evrov. Gre za enkratno izplačilo ob dopolnitvi posameznega mejnika delovne dobe, ki se prav tako usklajuje z inflacijo.

Poslanci so uvrščeni v plačne razrede v skladu z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) in akti državnega zbora, in sicer glede na funkcije in dolžnosti, ki jih opravljajo v poslanskih skupinah in delovnih telesih Državnega zbora.

S 1. januarjem lani je v javnem sektorju začel veljati novi skupni plačni sistem s 67. plačnimi razredi, kljub temu bodo poslanci do izteka mandata prejemali osnovno plačo v višini plačnega razreda, v katerega so bili uvrščeni 31. decembra 2024. Njihove plače se bodo zviševale postopno, prvič aprila letos. Do januarja 2028 bodo poslanske plače občutno višje. Gre za osnovno bruto plačo v višini vrednosti plačnega razreda, brez upoštevanja inflacije.

Predsednik Državnega zbora je bil po starem sistemu uvrščen v 66. plačni razred, po novem je v 67. Trenutno prejema 6.087,86 evra bruto osnovne plače na mesec. Z novim mandatom se bo njegova plača dvignila na 6.743,82 evra, sredi letošnjega leta na 7.071,80 evra, 1. januarja 2028 pa bo njegova mesečna plača 8.821,04 evra bruto. Gre za skoraj 2.733 evrov bruto višji znesek od današnjega.

Podpredsednik Državnega zbora in vodja poslanske skupine z več kot 20 poslanci trenutno dobivata 5.412,08 evra bruto plače. Do začetka leta 2028 bo njuna plača narasla na 7.837,38 evra. Vodja poslanske skupine z do 20 poslanci ter predsednik delovnega telesa Državnega zbora pa bosta s sedanjih 5.003,77 evra bruto do leta 2028 napredovala na 7.387,48 evra bruto plače na mesec.

Namestnik vodje poslanske skupine, ki je v 58. plačnem razredu, bo z današnjih 4.448,35 evra bruto plače na mesec dosegel 6.760,59 evra, podpredsednik delovnega telesa, ki je v 57. plačnem razredu pa s 4.277,26 evra na 6.563,68 evra bruto mesečne plače.

Trenutna osnovna bruto plača poslanca brez dodatnih funkcij je 4.112,74 evra na mesec. Do konca mandata ostaja na tej ravni, nato pa se bo z novim mandatom do 31. maja 2026 zvišala na 4.655,08 evra, do 30. novembra letos pa na 4.926,25 evra. Januarja 2028 bo njegova plača znašala 6.372,51 evra bruto. To pomeni skoraj 2.260 evrov višjo bruto plačo v primerjavi z današnjo, kar je približno 55-odstotno povečanje glede na trenutno osnovo.