Ko mora tudi direktorica doma pomagati deliti hrano

Deana Jelenc je v Domu upokojencev Kranj zaposlena kot srednja medicinska sestra. Zaradi velike stiske s kadri dela tudi kot negovalka. "Rada delam z ljudmi, rada pomagam," pravi, a razmišlja tudi, da bi se raje vrnila v Iskro, kjer je delala prej. "Zjutraj poskrbimo za nego, najprej jih umijemo, določene, ki vstanejo, posedemo na voziček, nato imamo zajtrk, po zajtrku je spet na vrsti nega, kopamo jih, potem je kosilo, pri katerem jih pomagamo hraniti," opisuje del delovnega dneva v domu. Ob natrpanem urniku in vseh opravilih včasih nimajo dovolj časa, da bi se bolj posvetili stanovalcem. "Nam je težko, ker smo vsak dan z njimi, njim je težko, ne razumejo določenih stvari, ker nimamo časa za vse. Včasih je najtežje, ko ti rečejo, a si lahko tukaj pet minut, ti pa si ne moreš vzeti niti toliko časa."

Trudi se biti dobre  volje, a je, čeprav rada dela s starejšimi, kar večkrat poudari, fizično in psihično izčrpana. "Nekateri imajo 50 kilogramov, nekateri lahko tudi 120 in včasih moraš koga tudi sam dvigovati," nadaljuje Jelenčeva. "Imela bi več od življenja, če bi delala drugje," razmišlja. 

Na mesec naredi tudi po 40 nadur in več. Ob takem delu pa se sprašuje, zakaj so njihove plače tako nizke. "Moja plača brez vseh dodatkov je na mesec okoli 1000 evrov."

Zaradi kadrovske stiske pomagala hrano deliti tudi direktorica

V kranjskem domu upokojencev bi danes po normativih potrebovali 11 medicinskih sester in pol. In ker jih nimajo, kot tudi ne dovolj ostalega kadra, rešujejo stisko z nadurnim delom, s študenti visoke šole za zdravstvo, štirimi upokojenci, s tem mesecem pa tudi z medicinskimi sestrami iz bivše Jugoslavije. "Vendar je potrebna nostrifikacija, v začetku bodo delale v najnižjem plačnem razredu. Ker morajo nostrificirati diplomo in izpit, bodo pol leta na delovnem mestu strežnice," razlaga direktorica Doma za upokojence Kranj Nadja Gantar. 

V domu se je zgodilo tudi, da kakšen konec tedna sploh niso vedeli, kako bodo rešili stisko s kadri. Kot pravi direktorica Gantarjeva, je hvaležna sodelavcem, ki pridejo ob kriznih situacijah delat nadure. "Tudi jaz sem že prišla hrano delit, zato da smo lahko zagotovili storitev." 

Bojana Ćuskić, diplomirana medicinska sestra, je v kranjskem domu upokojencev vodja zdravstvene nege in oskrbe. Ko ob siceršnji kadrovski podhranjenosti še kdo od zaposlenih zboli, mora čez noč rešiti problem. "Mi kdo napiše, da ga ne bo v službo, in potem si  ponoči pokonci, iščeš menjave, organiziraš delo. Zjutraj pa, ko prideš in poveš, toliko in toliko jih ne bo, so pa vsi slabe volje."

Več kot sto razpisov na leto, a kadra ni

V Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane na leto objavimo tudi več kot sto razpisov, razlaga Marko Žula, vodja skupnih služb v domu. Najtežje dobijo bolničarja, pravzaprav ga sploh ne dobijo. Danes bi jih potrebovali pet do sedem. Ugotavljajo, da je to delovno mesto v Sloveniji praktično izumrlo. "Tudi tisti, ki se izobražujejo za ta poklic, nadaljujejo izobraževanje za zdravstvenega tehnika, tako da v bistvu bolničarjev praktično ni za dobiti. Naša uspešnost na razpisih je zato ničelna."

Težave imajo tudi pri iskanju drugih kadrov. "Recimo zdravstveni tehnik oziroma srednja medicinska sestra, kjer so prijave, pa potem pride do takšnih ali drugačnih odpovedi, ko je nekdo že izbran," razlaga.

Pri iskanju medicinskih sester je njihova uspešnost na razpisih 11-odstotna. En razlog je plačilo, je prepričan Žula, drugi pa so pogoji dela. Normativ, ki velja za kader zdravstvene nege, je slabši kot v zdravstvenih zavodih. "Če nek kandidat, ki se je prijavil pri nas, dobi možnost delati v nekem zdravstvenem zavodu, bo seveda šel v zdravstveni zavod, kjer je normativ boljši, kar pomeni, da bo tam manj obremenjen, kot je pri nas."

V Domu upokojencev Kranj so lani objavili 95 razpisov, da so dobili sedem ljudi oziroma zdravstveno negovalno osebje. Iskanje kadra pa zahteva ogromno napora, pravi direktorica doma Gantarjeva. "Je treba dati razpis ven, imeti razgovore z ljudmi, treba jim je izdati sklepe, potem pa si premislijo, ko slišijo, kakšen je delavnik, kakšna je plača. Ali pa se na razpis sploh ne prijavijo. In potem ga moramo ponoviti."

Po podatkih skupnosti za socialne zavode je lani v 79 od 104 domovih pri nas manjkalo 343 ljudi, medtem ministrstvo za solidarno prihodnost podatka o številu ljudi, ki bi jih potrebovali v domovih, nima. A na ministrstvu računajo, da bo novi plačni sistem, ki je začel veljati z  letošnjim letom in prinaša zvišanje plač tudi temu kadru, pomagal vodstvom domov pri pridobivanju bodočih zaposlenih.

Izhodiščna plača bolničarja - negovalca od letos višja za približno 160 evrov

Če so morali v domovih nekaterim zaposlenim, tudi bolničarjem - negovalcem, še za decembrsko plačo delodajalci doplačati razliko do minimalne plače, bodo po novem plačnem sistemu dosegli minimalno plačo brez doplačil. 

Izhodiščna plača bolničarja - negovalca je bila prejšnji mesec približno 1254 evrov bruto in to z doplačilom delodajalca do minimalne plače. Po novem bo njegova plača višja za slabih 160 evrov bruto. Bolničar-negovalec z desetletno delovno dobo je po starem plačnem sistemu zaslužil 1426 evrov bruto brez dodatkov, z letošnjim letom bo njegova plača brez dodatkov  višja za 162 evrov bruto. Če bo začetnik negovalec-bolničar delal ponoči, v nedeljo, ob praznikih in opravljal nadurno delo, bo s prvim januarjem letos zaslužil 1895 evrov bruto ali približno 450 evrov bruto več kot lani.

Poleg bolničarjev - negovalcev v domovih za starejše primanjkuje med drugim tudi medicinskih sester. Njihova izhodiščna plača je bila pred plačno reformo brez dodatkov 1426 evrov bruto, z dodatki približno 1880 evrov bruto. Po novem bo izhodiščna plača brez dodatkov za srednje medicinske sestre v domovih približno 1680, z dodatki pa 2220 evrov bruto.

Do povišanja v domovih kritični

Povišanja bodo, a premajhna, da bi privabili kadre, ki jih kronično primanjkuje, so kritični do novega plačnega sistema v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. "V trenutnem sistemu je bilo v domovih približno 50 do 60 odstotkov zaposlenih v osnovnem plačnem izhodišču, nižjem od minimalne plače, kar pomeni, da jim je bil delodajalec dolžan doplačevati do minimalne plače. Po novem bo to prvo plačno izhodišče ena minimalna plača, tako da bodo imeli vsi po novem pravzaprav enako plačo kot prej ali pa nekoliko višjo," pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik.

"Če se vsem zaposlenim v javnem sektorju ustrezno dvignejo plače, s tem osnovnega problema ne rešimo. Naša dejavnost je še vedno med vsemi dejavnostmi ena izmed najbolj nizko plačanih, naš kader bo še vedno prehajal v druge dejavnosti," opozarja Sahernik.  Kot pravi, se bo strežnici, ki ima približno 890 evrov bruto plače, po novem dalo dodaten plačni razred za odpravo plačnih nesorazmerij. Prevedeno v novo plačno lestvico bo to, poudarja, tretji razred nove plačne lestvice, kar pomeni 1330 evrov bruto. "Sliši se veliko, ampak že v trenutnem sistemu se vsem, ki so pod minimalno plačo, doplačuje do minimalne plače. Tako da ta konkretna oseba ima s prvim januarjem 75 evrov bruto razlike v plači, kar pomeni samo 40 evrov neto več."

Rešitev bi bila po njegovem v 20-odstotnem dvigu osnovne plače. "Je naša generalna zahteva, izhodišče, da bi zaposleni v naši dejavnosti, to se pravi na področju socialnega varstva, morali imeti v izhodišču približno 20 odstotkov višje plače v primerjavi z drugimi primerljivimi delovnimi mesti. Samo na ta način lahko zadržimo kakovosten kader oziroma zagotovimo, da prihaja novi."

Da je ukrep nove plačne reforme dobrodošel, a da je še vedno premalo, da bi motiviral mlade, da bi se odločali za tovrstne poklice, je prepričana tudi direktorica Doma upokojencev Kranj Nadja Gantar.

Minister kritike zavrača

Če na prvi pogled plače zaposlenih v domovih za starejše za nekatere ne bodo bistveno višje, pa minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac izpostavlja, da bodo zdaj upoštevana napredovanja prej izničena, ker so bili nekateri kljub njihovemu upoštevanju še vedno pod minimalno plačo. Višji bodo tudi dodatki, prav tako bo višja pokojninska osnova, našteva minister Maljevac. "Če sem bil jaz prej 400 evrov pod minimalno plačo in sem delal nočno, sem dobil dodatek na nočno izračunan na osnovno plačo, torej 400 evrov nižje, zdaj bom dobil dodatek izračunan na mojo osnovno plačo, ki bo vsaj minimalna ali nižja."

Priznava pa minister Maljevac, da problema pomanjkanja kadrov s plačno reformo ne bodo rešili. "Zato smo tudi sprejeli interventni zakon, ki vključuje druge vzpodbude od štipendiranja do kritja dodatnega izobraževanja."