Komunalne storitve, vrtci in dohodki: zakaj je življenje v eni občini dražje kot v drugi

Cene odvoza komunalnih odpadkov se po državi gibljejo od 12 centov do skoraj 45 centov na kilogram, kaže analiza Zbornice komunalnih gospodarstev, ki vključuje 89 odstotkov vseh občin. To pomeni, da je razlika med najcenejšim in najdražjim izvajalcem štirikratna. Komunale smo vprašali, koliko stane mesečni odvoz za 120-litrski zabojnik, a odgovori se razlikujejo glede na velikost gospodinjstva, velikost zabojnika in pogostost odvoza. Denimo v Ljubljani Voka Snaga za en odvoz zaračuna slabih 9,92 evra. Skupni mesečni strošek je odvisen od števila praznjenj, ki se razlikuje po območjih, velikost zabojnika se določa glede na število oseb.

Simbio v Celju računa 16,7 evra, odvoz poteka tedensko, izmenično za zeleni in rumeni zabojnik, cena pa velja na zabojnik. V Kranju štiričlansko gospodinjstvo za tedenski odvoz plača 26 evrov, če je odvoz na tri tedne, pa 15,6 evra. Cena je vezana na število oseb in velikost zabojnika. Marjetica Koper za tedenski odvoz tričlanskega gospodinjstva zaračuna 32,5 evra, obračun temelji na številu oseb. V Mariboru odvoz 120-litrskega zabojnika mešanih odpadkov stane 15,57 evra, odvoz poteka vsake tri tedne, cena je določena glede na zabojnik.

Podjetje Prodnik, ki pokriva pet občin - Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, za ravnanje z odpadki oziroma za praznjenje 120-litrskega zabojnika računa okoli 26 evrov. Zabojnike praznijo na 14 dni. V Domžalah domačini stroške občutijo različno. "Vse za hišo - smeti, kanalizacija, material, odpadki je 75 evrov. Če imam penzijo 880, je veliko, skoraj desetina." Starejša gospa, sicer iz Trzina, je dejala, da so visoki stroški, ker ima majhno penzijo. Spet drugi pravijo, da menijo, da stroški niso visoki in so primerljivi s prestolnico.

Na občini Domžale pojasnjujejo, da je cena zbiranja odpadkov na kilogram praktično enaka slovenskemu povprečju. "Povprečna cena zbiranja komunalnih odpadkov v Sloveniji znaša 0,1983 evra/kg, cena na območju, kjer zbiranje odpadkov izvaja Prodnik, pa 0,1996 evra/kg." Odpadke sicer zbira Prodnik, obdeluje in odlaga pa jih Javno podjetje Voka Snaga.

Po besedah direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Sebastijana Zupanca so razlike predvsem posledica gostote poselitve, infrastrukture in logistike. "Ljubljana je gosto poseljena, ima velike stolpnice, veliko stanovanj. Pride smetarski avto v eno ulico in pri dveh, treh blokih se napolni in odpelje v regijski center. Drugače imamo pa recimo Tolmin, kjer se lahko cel dan s tremi delavci vozi po tolminskih hribih in pripelje v njihov center samo polovico tovornjaka. Torej je strošek na tono povsem različen, posledično tudi cena."

Zato meni, da cene med občinami niso primerljive. "V vsaki občini so posebni pogoji izvajanja teh gospodarskih javnih služb. Nekje je gostota poseljenosti večja, drugje je nižja, nekje so razpotegnjene občine, razdalje so večje in te cene odražajo dejanske stroške. Lahko primerjamo cene z občinami, ki delujejo v podobnih okoliščinah."

Občutno se dražijo tudi vrtci. Ponekod cene programov  za 1. starostno obdobje presegajo 800 evrov. V Kamniku znaša cena skoraj 830 evrov, v Ilirski Bistrici 813, na Brezovici prav tako 813. V Sevnici in Postojni so cene okrog 800 evrov. Razlogi? Višji stroški dela. Starši teh zneskov ne plačajo v celoti – višina plačila je odvisna od dohodkovnega razreda. V povprečju starši v Ilirski Bistrici plačajo 216 evrov, manj v primeru kreditov in če sta oba starša mlajša od 30 let. Iz občine Ilirska Bistrica dodatno pojasnjujejo: "cena 813,59 evra je ekonomska cena za prvo starostno obdobje v Vrtcu Jožefe Maslo, vendar zaradi subvencije, ki jo staršem plačuje Občina Ilirska Bistrica, nihče od občanov ne plačuje vrtca po tej ceni. Cena, ki velja kot osnova za izračun plačila staršev, je v občini Ilirska Bistrica 691,55 evra."

Vrtec Brezovica obiskuje 532 otrok v 33 oddelkih. Največ staršev plačuje 35 % ali 43 % cene programa oziroma 284,48 evra ali 349,50 evra. Najvišji delež plačuje 7,8 odstotka staršev, torej 625,85 evra.

V Postojni so ceno dvignili 1. decembra - za približno 14 odstotkov. Vrtec obiskuje 582 otrok. Ravnateljica Vrtca Postojna Elizabeta Zgonc podražitev utemeljuje z višjimi stroški, plačno reformo, božičnico in manjšim vpisom otrok. "So se ti materialni stroški razdelili na manjše število otrok."

Podražitev je sprožila buren odziv staršev, a izpisov za zdaj ni, pravi ravnateljica. Koliko se podražitev pozna na položnicah? Največ staršev plačuje med 280 in 344 evri, kar je 34 oziroma 41 evrov več kot prej. Starši 26 otrok v najvišjem dohodkovnem razredu plačujejo 616 evrov, kar je 74 evrov več kot pred podražitvijo.

Najcenejši vrtec v prvem starostnem obdobju med mestnimi občinami je v Murski Soboti, sledita Slovenj Gradec in Velenje. Na drugi strani je najdražja občina Nova Gorica, tik za njo pa Koper in Krško. Večina občin ponuja dodatne popuste, a stanovanjski kredit kot olajšavo pri znižanju plačila upoštevata samo dve mestni občini – Nova Gorica in Novo mesto.

V Ljubljani ekonomska cena vrtca za prvo starostno obdobje znaša 732 evrov, vendar starši plačujejo bistveno manj. Starši v 2. dohodkovnem razredu z občinsko subvencijo plačajo 50,6 evra, brez subvencije pa 73 evrov. V 9. dohodkovnem razredu z občinsko subvencijo starši plačajo 420 evrov, brez nje pa 563,6 evra.

Po podatkih finančnega ministrstva je najbolj razvita Komenda, najmanj pa Hodoš. Komenda velja za najrazvitejšo - zaradi dobre infrastrukture, številnih delovnih mest in močne poslovne cone - pojasnjuje župan Jurij Kern.

A visoka razvitost prinaša tudi svoje izzive. Župan pravi, da občina zaradi svoje razvitosti pogosto naleti na težave pri državnih razpisih. "S strani državnih organov smo skoraj vedno, po domače rečeno, tepeni, da ne uspemo na razpisih. Ko si razvit, so tudi potrebe večje. Naši občani želijo več, vendar če jim moramo vse investirati sami, potem nam za katere stvari tudi zmanjka."

Ravno to se je zdaj pokazalo pri razpisu za vrtec. Niso dobili sredstev za gradnjo. "Smo na koncu prišli do tega, da zaradi naše razvitosti ne moremo kandidirati za vrtec, ki bi bil nadaljnjih nekaj deset, dvajset let še vedno poln." Vrtec je v slabem stanju. "Starši plačujejo enake cene kot drugje, vendar je kakovost bivanja v teh prostorih zelo slaba. Vrtec je star več kot 50 let, en del je celo kontejnerski," opozarja župan. V Komendi je cena vrtca v 1. starostnem obdobju 705 evrov.

Največja dodana vrednost Komende je poslovna cona, kjer deluje 135 podjetij, v njih pa je zaposlenih približno 4.500 ljudi. Direktor podjetja RLS Merilna tehnika Matija Novak poudarja pomen lokacije. "Letališče je blizu, Ljubljana je blizu, avtocesta je blizu. Bližina podjetja je vsem sodelavcem pomembna, da ne preživijo uro ali uro in pol v avtu."

A prav promet je eden največjih izzivov. Na novo obvozno cesto čakajo že 17 let. "Že od leta 2008 oziroma 2009 obstaja lokacijski načrt za dokončno izgradnjo obvozne ceste - od avtoceste preko Vodic, Komende, Domžal in s priključkom na Železnik. Še vedno se pregovarjamo z ministrstvi in agencijami, ki so zadolžene za izgradnjo cest," pravi direktor Poslovne cone Komenda Matic Romšak. Dobili so neformalne obljube, tako Romšak, da naj bi se gradnja na nekaterih odsekih pričela v tem letu. Novak dodaja, da včasih traja tudi pol ure, da se sploh prebije iz cone.

Rast podjetij je bila v zadnjem desetletju izjemna. "Leta 2012 nas je bilo 120 zaposlenih. Zdaj nas je v tej stavbi že več kot 300", pravi Martina Gajšek iz RLS Merilna tehnika. A z rastjo prihajajo tudi novi problemi – med njimi izpadi elektrike. Podjetja doživljajo izpade, ustavi se proizvodnja, to pa je povezano z velikimi stroški, opozarja Romšak.

Razlike so tudi v dohodkih: povprečni neto dohodek na prebivalca je bil leta 2023 najvišji v občini Šenčur, kjer je znašal 16.778 evrov, kar je 23 odstotkov nad slovenskim povprečjem.

Na dnu lestvice je občina Kuzma, s povprečnim neto dohodkom 9.215 evrov, kar je 32 odstotkov pod povprečjem.