Konec davčnih blagajn?

Uvedba davčnih blagajn je imela po podatkih Fursa zajeten učinek. V letu 2016 je znašal 81 milijonov evrov, pri čemer so odšteli rast BDP in končno potrošnjo. Ob tem pojasnijo, da učinek davčnih blagajn v letu 2017 še računajo. Prve ocene kažejo, da bo učinek davčnih blagajn (z odšteto rastjo BDP in končne potrošnje) vsaj tako velik, kot je bil leta 2016 ali celo višji.

Davčne blagajne niso povzročile zapiranja poslovnih dejavnosti zavezancev in selitev teh dejavnosti v tujino, niti niso prenehali s poslovno dejavnostjo ali preselili v sfero sive ekonomije oziroma dela na črno. Število poslovnih subjektov se je namreč tako v letu 2016 kot tudi v letu 2017 povečalo, trdijo na Fursu.

Na Fursu poudarjajo, da če bi se država odločila za ukinitev davčnih blagajn, bi to vsekakor pomenilo dodaten strošek za trenutne uporabnike, ki bi morali svoje blagajne prilagoditi novi ureditvi.

Parlamentarnim strankam in Listi Marjana Šarca, ki ga javnomnenjske raziskave uvrščajo v ospredje, smo zato zastavili vprašanje: "Ali  je še smiselna akcija Fursa 'Vklopi razum, zahtevaj račun', ali je čas za korak naprej po vzoru Avstrije, Nemčije, Švice, kjer davčnih blagajn nimajo, imajo pa pavšale?" Odgovore strank objavljamo v celoti.

DeSUS

Akcija je bila namenjena boljšem informiranju državljanov in lažji prilagoditvi na novi sistem delovanja davčnih blagajn. Uvedba davčnih blagajn je bila dobra poteza te vlade, saj je prinesla dodatnih 80 mio na letni ravni, kar predstavlja pomemben vir za enostavnejše kreiranje socialne države. Zaenkrat takšnega sistema za boj proti sivi ekonomiji ne bi menjali, bi pa uvedli določene spremembe pri malih podjetnikih, treba jih je razbremeniti nepotrebne administracije, zato za obrtnike in družinska podjetja predlagamo uvedbo pavšalnih obdavčitev ter ločeno ministrstvo za obrt in družinska podjetja.

Levica

Pavšalna obdavčitev ni korak naprej, ampak nazaj, saj je socialno manj pravična kot druge oblike obdavčitve. V Levici sicer podpiramo boj proti sivi ekonomiji (s tem pa tudi davčne blagajne), vendar daleč največ davkov izgubimo zaradi prenizke obdavčitve kapitala in premoženja. Dodaten problem je odtekanje milijonov evrov iz Slovenije v davčne oaze. Na tem področju nobena vlada ni resno ukrepala. Zato razumemo ogorčenje občanov in obrtnikov, ki plačujejo visoke trošarine in DDV ter so pod strogim nadzorom FURS-a. Rešitev sive ekonomije ni v pavšalih, ampak v pravični obdavčitvi kapitala in zmanjšanju neenakosti v dohodkih in premoženju: 10 % najbogatejših ima namreč v lasti 47,3 % vsega premoženja, najrevnejših 20 % pa le 0,5 %.

LMŠ

Namen davčnih blagajn je ustrezno izkazovanje prometa, pavšalna obdavčitev pa se usmerja v poenostavitev davčnih postopkov. V LMŠ se zavzemamo, da se že v prvem letu vlade pripravi celovita davčna reforma v okviru katere se mora odpreti tudi razpravo o učinkovitosti davčnih blagajn in preveriti kje je smiselna uvede pavšalna obdavčitev, da ne bi ne eni strani preveč prizadeli podjetnike in na drugi strani preveč zmanjšali prilive v davčno blagajno. Predvsem pa se nam zdi pomembno, da čim bolj poenostavimo poslovanje podjetji ter pobiranje davkov.

NSi

Zaradi zmanjšanja birokratskih obremenitev se zavzemamo za krepitev sistema pavšalov. Pri tem smo že bili uspešni, saj je bil sprejet naš predlog za dvig meje za pavšalno obdavčitev normirancev s 50.000 na 100.000 evrov ter dvig priznanih stroškov s 70 na 80 odstotkov prihodkov.

Stranka Alenke Bratušek

Mi davčnih blagajn ne bi ukinjali. Učinek davčnih blagajn se pozna. Prav je, da je red.   

SD

Akcija je še vedno smiselna, kakor tudi davčne blagajne, ki so prinesle več plačilne discipline in manj izigravanja sistema. Ne podpiramo rešitve v obliki pavšala, ampak trenutno rešitev v obliki davčnih blagajn.

SDS

Davčne blagajne podjetnikom in kmetom povzročajo visoke finančne stroške in nesorazmerne administrativne obremenitve, zato se zavzemamo za ukinitev davčnih blagajn.

SMC

Uvedba davčnih blagajn se je izkazala kot učinkovit ukrep. V letu 2016 je bil učinek davčnih blagajn viden skozi večji priliv v proračun za 81 mio evrov, pri čemer je izločen vpliv večje rasti in rast končne potrošnje. Prve ocene kažejo, da bo učinek davčnih blagajn v 2017 vsaj tako velik ali celo višji kot v letu 2016. Tudi nagradna igra "Vklopi razum, zahtevaj račun" je zelo uspešna, saj se je znatno povečalo število overjenih računov.

V SMC zato načrtujemo nadgradnjo obstoječega modela, ki bo omogočil, da bo vsak z mobilno aplikacijo FURS preveril račun določene skupine zavezancev (npr. šport, kultura, zdravje, obrtniška dela) ter da bo "nagrajen" s 5 % dohodninsko olajšavo (samodejni pripis računov k izračunu dohodnine). Na ta način bomo nagradili širšo skupino zavezancev za določene aktivnosti in vrste izdatkov, s katerimi krepimo večjo kakovost življenja (npr. zdravstvene storitve), za storitve s podočja culture ter za krepitev posrednega nadzora nad rizičnimi skupinami zavezancev (npr. obrtniška dela) na uporabniku prijazen in pregleden način, ki je izvedljiv že z manjšo nadgradnjo obstoječega sistema.

Preberite še:

SDS: Zaradi uvedbe davčnih blagajn zapiranje poslovnih dejavnosti. Furs: To ne drži