Krajši delovnik za starejše: manj bolnišk, dlje časa v poklicu?

Medicinska svetovalka dr. Tanja Gmeiner in sistemski analitik Viktor Ribnikar sta dolgoletna sodelavca v farmacevtski industriji. Tanja Gmeiner je že skoraj desetletje zaposlena v podjetju Lek. Njena vloga je ključna pri zagotavljanju strokovno korektne in javnosti razumljive komunikacije. "Skrbim, da so informacije, ki jih komuniciramo z zunanjimi strokovnjaki in javnostjo, strokovno pravilne in razumljive. Pomembno je, da uporabljamo jezik, ki je prilagojen tako zdravstvenim delavcem kot tudi laični javnosti. Terminologija mora biti jasna, da ljudje razumejo, kaj jim želimo sporočiti."

Viktor Ribnikar je v Medisu zaposlen kot sistemski analitik. "V glavnem podpiramo uporabnike, tako pri problemih, ki se pojavljajo pri delu, kot pri nekih novih zahtevah. Ko se pojavi nova poslovna zadeva, jo je treba informacijsko podpreti. Moderna beseda za to je digitalizacija." Sicer ima dvajsetletne izkušnje s poslovno aplikacijo SAP.

Postaja delo vse bolj naporno? Viktor pretiranega stresa ne čuti in še vedno dobro funkcionira, pravi. Delo se z leti spreminja, dodaja Tanja. "Tempo je hitrejši, pričakovanja so vedno večja, v smislu odzivnosti. Delo, ki ga opravljam, zahteva premislek, da preverimo, če so informacije pravilne. Ta tempo nam včasih predstavlja izziv. A zaradi dolgoletnih izkušenj na izzive odreagiram hitreje in bolj premišljeno." Sicer pravi, da je glava na višku.

Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo zaposlenim omogočila možnost prostovoljnega prehoda na 30-urni delovnik. A dogovora v ekonomsko-socialnem svetu leta 2023 niso dosegli. Minister za delo Luka Mesec je za našo rubriko povedal, da načrti ostajajo. "Izpeljali smo pravico do odklopa in izpeljali smo 80/90/100, to se pravi možnost krajšega delovnika za starejše. O tem se še pogovarjamo, kako priti z novo ponudbo krajšega delovnika. Zdaj mandata ni več veliko, tako da za ta mandat nisem optimističen. Politika z domišljijo mora razmišljati o tem, kako omogočiti ljudem, da dobijo več prostega časa in izboljšajo kakovost življenja."

Predsednik ZSSS Andrej Zorko pozdravlja ukrep, vendar opozarja, da je za koriščenje skrajšanega delovnika potreben dogovor med delodajalcem in zaposlenim. "Želeli bi si, da bi bila ta prostovoljnost dogovora manjša. Da bi delodajalci izkoriščali in pristajali na predloge starejših delavk in delavcev po uporabi tega instituta, kajti prepričani smo, da na ta način bi zaposleni starejši lahko morda kakšno leto ali dve dlje ostali v zaposlitvi. Po drugi strani tudi ne bi bili tako izčrpani."

Minister Mesec pojasnjuje, da je bil to pogoj delodajalcev, da ne sme to biti pravica delavca, ampak kot možnost dogovora. "Iščemo v ekonomsko-socialnem svetu soglasje, ker se nam zdi pomembno, da so stvari, ki jih izpogajamo, potem tudi trdne, trajne in lahko vse strani vanje verjamemo."

"Nad možnostjo krajšega delovnika sem navdušena," z nasmehom pove Tanja. Saj je to priložnost, da si vzame čas za stvari, ki jih je v preteklosti pogosto postavljala na stranski tir zaradi službe. "Verjamem, da bom kljub krajšemu delovniku ostala enako produktivna."

Viktor je eden tistih, ki so se odločili za delno upokojitev. "Ko si enkrat čez 60 let, se v vsakem krogu diskusija obrne na to, ali si že upokojen ali kdaj se boš upokojil. Ko sem prišel tako blizu, sem premišljeval, ali nadaljujem še malo v službi, ker se zelo dobro počutim, ali se upokojim." Že pol leta dela s krajšim delovnim časom – 24 ur tedensko, vsak drugi teden. "Dogovorili smo se, da delam cele delovne dneve, saj v mojem poklicu nima smisla po štirih urah prekiniti dela. Takšen ritem mi zelo ustreza."

In koristi skrajšanega delovnika? Tanja meni, da skrajšan delovnik zaposlenim omogoča bolj kakovostno in uravnoteženo zadnje obdobje kariere, podjetjem pa ohranja izkušene kadre. "Z entuziazmom in izkušnjami, ki jih z veseljem prenašamo mlajši generaciji in jim dajemo jasen signal, da se starejši postopoma umikamo in imajo priložnost za rast." Vsak ukrep, ki spodbuja starejše, da ostanejo aktivni, je dobrodošel, meni Viktor. Eden ključnih motivov za nadaljevanje dela za Viktorja je ravno prenos znanja. "Zelo me veseli, da lahko svoje izkušnje predajam mlajšim. Vidim, da jih cenijo in hitro absorbirajo."

Viktor dodatni prosti čas izkorišča za urejanje nepremičnine na Hrvaškem. Tanji pa bi skrajšan delovnik pomenil možnost, da pomaga svojemu otroku pri skrbi za vnuka.

Pred desetimi leti je bilo dobrih 34 tisoč delovno aktivnih, ki so bili stari 58 let in več. Lani jih je bilo že 3-krat več oz. skoraj 103 tisoč. Kar pomeni, da so nekoč med delovnimi aktivnimi zastopali 4,3, zdaj 11 odstotkov. Kot pojasnjujejo na Sursu, so tukaj zajeti upokojenci, ki se za do 10 ur na teden vrnejo v službo. Takšnih je bilo lani 5.465.

Po besedah profesorice dr. Polone Domadenik Muren z Ekonomske fakultete imamo Slovenci v starosti med 25 in 55 let najvišjo stopnjo delovne aktivnosti med vsemi evropskimi državami. "Skoraj 90 odstotkov ljudi je zaposlenih oziroma delovno aktivnih, kar pomeni, da je delo vrednota in da ne sme biti v breme socialne države. Večji izziv je potem pri starejših zaposlenih, ki so v starostni skupini med 55 in 65 let, kjer se delovna aktivnost zelo hitro znižuje in je ena izmed najnižjih med državami Evropske unije. Torej bi lahko rekli, dokler ne pridemo do 55. leta, delamo brez problema, potem pa je večja želja, da bi delali manj."

In še, da se v skandinavskih državah, kjer imajo shemo skrajšanega delovnika za starejše zaposlene že kar nekaj časa v veljavi, kažejo pozitivni učinki, da zaposleni tudi zaradi tega dalj časa ostajajo v zaposlitvi in se ne upokojujejo predčasno.

Po mnenju profesorice Domadenik Muren so starejši zaposleni, zlasti tisti, ki opravljajo fizično ali psihično zahtevna dela, hitreje utrujeni, hitreje zbolevajo, so bolj dovzetni za različne poškodbe in pogosteje koristijo bolniški stalež. "Bolniški stalež je tudi daljši. Krajši delovni čas za takšne delavce bo predvsem pomenil, da si lahko ob delu brez bolniškega staleža odpočijejo. Empirične študije kažejo, da tisti delavci, ki imajo možnost skrajšanega delovnega časa, večji del časa ostanejo zdravi in so nenazadnje tudi manjše breme za zdravstveno blagajno."