Ko v Ljubljani naposled iščejo gradbinca za novo infekcijsko kliniko, v Mariboru dobili rdečo luč

"Uresničili so se naši največji strahovi," tako odločitev finančnega ministra Klemna Boštjančiča, da mariborska infekcijska klinika ne bo dobila 40 milijonov evrov evropskega denarja, v kolumni Zdravniške zbornice komentira Alenka Strdin Košir, vodja enote za intenzivno infektologijo in covid enote v UKC Maribor. Morala na intenzivnem oddelku v 100 let stari in dotrajani stavbi je v enem dnevu padla na neobstoječo. "Kaj naj torej ponudimo zdravnikom in medicinskim sestram, ki jih že tako težko najdemo? Kako naj sploh kar koli načrtujemo, razvijamo, se borimo za boljšo medicino, če ne vemo, komu verjeti? Kako naj še naprej prepričujem zdravstvene delavce vseh poklicev, da čez mejo ni bolje – da ni večjega reda, stabilnosti in za povrh še večjega plačila? Kako, ko pa o tem razmišljam tudi sama – po 25 letih dela v tem sistemu, po izbojevanih številnih bitkah in pregarani pandemiji razmišljam, ali si zadnjih 15 let svoje poklicne poti ne zaslužim delati v stabilnem in vzpodbudnem okolju."

Minister Boštjančič je prejšnji teden oznanil, da so se razpoložljiva sredstva nepovratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost zmanjšala, vlada pa je ohranila le projekte, ki sledijo tesni časovnici. Zaradi bojazni, da mariborska klinika ne bo končana do sredine leta 2026 in bi izgubili evropski denar, je klinika izpadla iz seznama vlade. Njeno gradnjo bo financiral proračun. "Glede na pretekle izkušnje ne vemo, komu naj sploh verjamemo in kaj bo prinesla naslednja politična menjava na katerem koli vodilnem stolčku. Ker edina stalnica, ki jo poznamo, je: ekipe se menjajo in projekti se spet proučujejo na novo," je kritična Strdin Košir.

Še marca letos je direktor UKC Maribor Anton Crnjac, ki je podpisal sporazum o prekinitvi svoje zaposlitve in bo funkcijo opravljal do jeseni,  za rubriko Dejstva pojasnjeval, da so v fazi projektiranja klinike in da z gradnjo začnejo leta 2024. Rok za porabo sredstev je 30. junij 2026. "Denar je na razpolago, na bolnišnicah je, da počrpajo predviden denar in dejansko posodobijo svoje ustanove." Kaj se je zgodilo?

Zaposleni v UKC Maribor zavračajo očitke o zamudah

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec je na Odboru za finance v Državnem zboru dejala, da se je časovnica infekcijske klinike bistveno zamikala. Da se je pojavilo tveganje, da časovnica ne bo dosežena, pritrjujejo na Ministrstvu za zdravje. Dvome o pravočasni gradnji je imela tudi Evropska komisija, pravijo na Ministrstvu za finance. Po osnovnem scenariju bi morala biti oddaja naročila za izbor izvajalca za gradnjo izvedena do 31. decembra lani, ampak se to ni zgodilo – prestavilo se je na konec leta 2024. Premaknil se je tudi rok za oddajo naročila za nakup opreme s konca leta 2024 na konec leta 2025. Kdo je odgovoren? Zdravko Luketič, član Sveta zavoda UKC Maribor, odgovornost polaga na ministrstvo za zdravje oz. zdaj že nekdanjega ministra Danijela Bešiča Loredana. "Predvideno je bilo, da bo podan razpis za izvajalca. Kar ni bilo storjeno s strani ministrstva za zdravje. Minister je bil premalo proaktiven oz. kooperativen." 

"Objavljena obrazložitev enostavno ni resnica," v imenu zaposlenih infekcijske klinike opozarjajo Nina Gorišek Miksić, Jana Rejc Marko in Alenka Strdin Košir v skupnem protestnem pismu. "Glede na znano časovnico poteka projektiranje v skladu z njo. Naša časovnica se v tem času ni spremenila. Tekom projektiranja smo pogosto spraševali predstavnico Ministrstva za zdravje o različnih tveganjih za naš projekt in zmeraj dobili zagotovilo, da projekt spada v prioritetni projekt na ministrstvu in da ne rabimo skrbeti." Tveganje tesne časovnice pa, da je znano od začetka, kar do sedaj ni bil razlog za prekinitev. 

Na drugi strani državna sekretarka Jazbec pravi, da "je bila na papir napisana preveč ambiciozna in v praksi nerealno izvedljiva časovnica ukrepov, ki jih moramo izvesti, da pride do črpanja". 

Vložili dokumentacijo za gradbeno dovoljenje, a financiranje je negotovo

V UKC Maribor pravijo, da je direktor v odhajanju Anton Crnjac v telefonskem pogovoru s predstavniki Urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu dobil zagotovilo, da se projekt nadaljuje. "Nespremenjena ostaja tudi časovnica projekta nove infekcijske klinike, ki je bila s strani UKC Maribor ves čas v pričakovanem okviru. Ta je predvidevala pričetek rušitvenih del sredi leta 2024. Pred kratkim se je rok za začetek rušitve stavbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja premaknil na datum 1. 12. 2023. Projekt naj bi bil zaključen sredi leta 2026." Pa bo res? Saša Jazbec pravi, da se je vlada odločila, da bo projekt izveden "po lastni realnejši časovnici" in da vlada ne zagotavlja, da bo to narejeno do sredine 2026, saj je odvisno od gradbenih del. Nasprotno trdijo na Ministrstvu za zdravje, da se "projekt izjava v skladu s terminskim načrtom". 

Podžupan Mestne občine Maribor Samo Peter Medved je na tiskovni konferenci dejal, da so na občini nezadovoljni, a da so informacije, ki so jih dobili od vlade, spodbudne. "Investicija se bo nadaljevala, zgrajena naj bi bila leta 2026. Vložila se je dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja. Proračun je manj zanesljiv vir. Pričakujemo slabše fiskalne razmere, večje odlive in ohlajanje gospodarstva. Stabilno financiranje iz naslova evropskih sredstev bi bilo ustreznejše." Zdravko Luketič pa se boji, "da je s to spremembo investicija vseeno ogrožena" in da se lahko zgodi, da se bo investicija zamaknila za štiri leta, povrhu pa se še podražila.

Saša Jazbec pojasnjuje, da vlada z zakonom namenja dve milijardi v desetih letih za zdravstvo. "Denar, ki se med leti ne porablja, se zbira v proračunskem skladu za investicije v zdravstvo, kamor se steka tudi amortizacija, ki jo plačujejo javni zdravstveni zavodi. To je otipljiv vir, od koder se bo lahko financirala infekcijska klinika v Mariboru." 

Oškodovani bodo bolniki

Najbolj oškodovani bodo prebivalci naše regije, pravi Alenka Strdin Košir, ki jim je bila javno obljubljena nova infekcijska zgradba, kjer bi lahko človeka dostojno zdravili nalezljive bolezni. "Prostori, kjer zdaj ležijo in se zdravijo bolniki s pljučnico, meningitisom, mišjo mrzlico in mnogimi drugimi infekcijskimi boleznimi, so bolj podobni bolnišnicam, ki jih videvam v Ugandi, ki jo redno obiskujem."

O potrebi po novi stavbi ni potrebno pisati, pravijo Gorišek Miksić, Rejc Marko in Strdin Košir. "Prostorske razmere na Oddelku za infekcijske bolezni so katastrofalne in tudi izbruh izjemno odporne bakterije med našimi bolniki v tem tednu govori sam zase. Razvoj Enote intenzivne infekcijske terapije je odvisen od novih prostorov in še marsikaj."

Zakaj Maribor in zakaj medicinska fakulteta?

In kam bo vlada preusmerila evropski denar, prvotno mišljen za mariborsko infekcijsko kliniko? Dobila ga bo ljubljanska medicinska fakulteta za gradnjo kampusa Vrazov trg, pojasnjujejo na Ministrstvu za zdravje. Strdin Košir se sprašuje, kje in kako bodo zdravili bolnike, če nas ponovno doleti epidemija ali večja sezonska gripa. "Verjetno ne v prostorih tistega drugega projekta, ki mu je zdaj namenjen evropski denar."

Čas je, da Mariborčani dobimo isto kakovost oskrbe, kot jo imajo v Ljubljani, je jasen Zdravko Luketič. "Medicinsko fakulteto lahko financirajo iz sredstev ministrstva, investicijo, ki pa neposredno ogroža, da bodo bolniki deležni boljše oskrbe, pa je treba ohraniti iz evropskih sredstev. Evropski projekti imajo večji finančni nadzor in večjo garancijo, da se izvedejo."

Samo Peter Medved se sprašuje, zakaj je rdečo luč dobil ravno Maribor. "Porajalo se nam je veliko vprašanj, zakaj Maribor, zakaj ne Ljubljana, tam je klinika stara 50 let, naša pa 100 let."

Ljubljanska infekcijska klinika po desetih letih obljub čaka, kdo jo bo gradil

V Ljubljani pa se investicija v novo infekcijsko kliniko po desetih letih premika naprej. Marca letos je klinika dobila gradbeno dovoljenje, ministrstvo pa je prejšnji teden objavilo javno naročilo za izvajalca del prve faze dograditve klinike. Najkasneje letos bomo vedeli, kdo bo gradil kliniko, če ne bo zapletov in pritožb. Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Tatjana Lejko Zupanc tega zaenkrat še ne komentira.

Kdaj začnejo z gradnjo? Prejšnji minister za zdravje Janez Poklukar je aprila lani napovedal, da se bo gradnja nove infekcijske klinike začela predvidoma letos poleti, a se to ni zgodilo. Začetek gradnje je predviden januarja prihodnje leto, končali naj bi jo aprila 2026. Nova klinika oz. prizidek k obstoječi stavbi je ocenjena na nekaj več kot 128 milijonov evrov brez DDV, od tega je 70 milijonov evrov evropskih sredstev. Vrednost prve faze je ocenjena na okoli 6,3 milijona evrov. 

Razkrivamo njeno dokončno podobo. Slike nismo pridobili na Ministrstvu za zdravje, kjer pravijo, da "druge podobe kot tiste, ki ste jo objavili na spletni strani 24ur.com, nimamo." Objavljena pa je bila v Arhitekturni reviji Outsider.

Prva faza predvideva rušenje dela južnega krila obstoječega objekta infekcijske klinike, podzemnega povezovalnega hodnika in manjše stavbe Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ob Bohoričevi ulici, rekonstrukcijo dela obstoječe stavbe infekcijske klinike ter gradnjo novega objekta. Ta bo s starim delom infekcijske klinike povezan na območju prejšnjega južnega krila. V novem prizidku je predvidenih 55 sob s skupaj 73 posteljami. V novem objektu bodo prostori za urgenco, intenzivno terapijo in 24-urno bolnišnico. V četrtem nadstropju je načrtovan oddelek za zelo nalezljive bolezni, ki pa bo lahko deloval tudi kot običajen bolniški oddelek.

Projektni vodja za novo kliniko je ARK Arhitektura Krušec. Lena Krušec nam je pojasnila, da gre za izjemno zahteven projekt. Projektiranje je trajalo 15 mesecev. "Verjamemo, da se bo objekt uspešno zaključil, saj vsakdo, ki je kdaj koli obiskal obstoječo Infekcijsko kliniko v Ljubljani, ve, da Slovenija nujno potrebuje novo infekcijsko kliniko." In vloga projektanta v prihodnje? "Vloga arhitekta kot vodje projekta, pa tudi drugih projektantov, je velika vse do konca izgradnje objekta, marsikdaj tudi po dokončanju stavbe. Narediti moramo še projekt notranje opreme in aktivno sodelovati pri izgradnji objekta v obliki projektantskega nadzora."

Kritične razmere v skoraj 70 let stari stavbi

V rubriki Dejstva smo letos spomladi poročali o kritičnem poslabšanju razmer na ljubljanski infekcijski kliniki v zadnjih letih, sodu je izbil dno covid. Naval na kliniko je vse večji. Bolniki na nujno oskrbo čakajo celo v zabojnikih pred kliniko. Znotraj klinike zaradi premajhnih prostorov v čakalnicah ne morejo zagotoviti potrebne razdalje med kužnimi bolniki. 

Stavba ne ustreza več pogojem za sodobno zdravljenje kužnih bolnikov, je dejala predstojnica Tatjana Lejko Zupanc. En del klinike pa je v sosednji Fabianijevi stavbi, kjer je tudi Klinični oddelek za gastroenterologijo, ki ni potresno varna in ni več primerna za bolnišnično oskrbo. "Stavba, ki je bila sicer takrat, ko je bila zgrajena, najsodobnejša na tem področju, je sedaj odslužila. Statično ni varna, za sanacijo statike bi bilo potrebno vložiti ogromno truda, ampak ne bi ničesar dosegli s tem, kajti drug problem so zelo majhne sobe. Seveda so ustrezale normativom izpred davnih let, po trenutnih smernicah pa veljajo samo za eno tretjino tistega, kar bi morale biti. V sobah imamo dva bolnika, pa še za enega ne ustrezajo po normativih."

Prostorska stiska je najbolj izrazita na urgenci. "Tukaj se letno obrne skoraj 20 tisoč ljudi, veliko jih je kužnih ali pa predstavljajo nevarnost za ostale bolnike. Je kar krepek delež otrok, plus seveda njihovih staršev, in mi vse te količine ljudi ne moremo varno obravnavati, ker imamo izredno majhne čakalnice – mešajo se kužni, nekužni bolniki, ni prostora, kjer bi lahko ljudje čakali."