'Lokalni šerifi so se šli pogajat v Ljubljano'

Ptujska bolnišnica dočakala urgentni center

Med pomembnejšimi projekti, ki se gradijo, je urgentni center Ptuj. Splošna bolnišnica Ptuj je edina od regijskih bolnišnic, ki ga še ni imela, in prav nova urgenca je za bolnišnico največja investicija v 30 letih, pravi strokovni direktor Teodor Pevec. Vrednost investicije je 7,2 milijona evra. "Ravno danes (22. februarja) je prišel aneks z ministrstva, da lahko nadaljujemo gradnjo prvega nadstropja, kjer bodo nove operacijske dvorane, nove intenzivne terapije. Tam pa je okoli 28 milijonov evrov vložka, ki ga pričakujemo od države." 

Napake iz leta 2015 ne smemo ponoviti

Saga urgentnih centrov sega v leto 2015, ko je bilo v regionalnih bolnišnicah s pomočjo evropskih sredstev zgrajenih in odprtih 10 urgentnih centrov. Po oceni zdravstvenega ministra Danijela Bešiča Loredana so urgentne centre postavili brez vsebine. "To nam mora biti lekcija za naprej. Zato želimo postaviti mrežo in natančno vedeti potrebe prebivalstva. Vsaka investicija mora biti kadrovska podkrepljena, druge poti ni. Če bomo ponovili napako iz 2015, ne bomo nikoli prišli do tistega, česar si želimo." 

In kako na pretekle izkušnje urgentnih centrov gledajo v ptujski bolnišnici? Teodor Pevec pravi, da je bila prva težava, ker si je vsak od odločevalcev po svoje zamišljal, kako bodo centri videti. "Drugič je slovensko zdravstvo preveč računalo na specialiste urgentne medicine. Predvidevalo se je, da se bo hospitalne zdravnike razbremenilo dela v urgentni medicini, kar po moje ni realno. Mladi kirurgi, pa tudi starejši, moramo delati v sprejemni kirurški ambulanti. Ne moreš tega prepustiti komu drugemu, sam pa biti veliki gospod kot v ameriških filmih na oddelku. Urgentnih zdravnikov in specialistov ni, zato je kadrovska stiska in je nastala godlja."

Na Ptuju sicer deluje urgentni center na treh različnih lokacijah – interna prva pomoč, kirurška pomoč, v zdravstvenem domu za primarno raven. Pevec pričakuje, da se bo obisk urgentnega centra povečal za tretjino. Letos bo težko investicijsko leto za ptujsko bolnišnico, napoveduje. "Praktično polovico denarja gre za opremo v novem urgentnem centru. Taka je bila pogodba z državo – vzemi ali pusti – in zadolženi smo, da sami opremimo, kar seveda prinaša dodaten milijon."

'Lokalni šerifi so se šli pogajat v Ljubljano'

Slovenija se je asimetrično razvijala, ocenjuje Pevec. "Lokalni šerifi so se šli v Ljubljano pogovarjat in pogajat, eni bolj, drugi manj uspešno, mi očitno popolnoma neuspešno. In temu primerno se je Slovenija asimetrično razvijala na določenih področjih. Sicer nikjer ni dobro, tudi tam, kjer so bili najmočnejši. Ne vem, kje je v Sloveniji kakšen javni zavod, bolnišnica, ki dobro deluje, v smislu infrastrukture. Mi smo popolnoma nekonkurenčni potencialni zasebni pobudi s temi prostori, skupnimi kopalnicami za 30 ljudi, sobami za pet, šest ljudi. Tega ni več nikjer."

Urgentni centri primer, ko investicije niso premišljene

Ta sistem, da se načrtuje investicije na podlagi lokalnih ambicij, imamo ves čas, meni Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Pri trenutnih investicijah v zdravstvu se ponavlja zgodba iz gradnje cest in železnic, ko ni dolgoročne strategije na državnem nivoju in se vsi skupaj rešujejo z investicijami, ki niso najbolj smiselne. "Druga nevarnost, ki smo jo videli pri urgentnih centrih, so pa ravno ti paketi denarja, tudi evropskega, ki začnejo siliti odločevalce na ministrstvu, da se za nekaj odločijo, čeprav prej niso narejeni načrti, niso premišljene kadrovske kapacitete, ni premišljeno, kako bo vse skupaj funkcioniralo. V principu je treba imeti investicije dolgoročno načrtovane, ne pa jih delati zato, ker se je slučajno našel nek denar." Delamo v nasprotju s to logiko. "In potem smo iz reševanja ene manjše težave naredili kaos v celotnem sistemu," svari Ihan. 

Gorenjska regijska bolnišnica za 300 milijonov – kdaj in kje?

Gorenjska regija potrebuje regionalno bolnišnico, ocenjuje minister Bešič Loredan, a treba se je dogovoriti, kako veliko bolnišnico potrebujemo. "In kako bomo vse dejavnosti znotraj regije ustrezno združili ali prerazporedili. Računam, da bi bili v maju sposobni sprejeti, kakšen tip bolnišnice, koliko posteljnega fonda potrebujemo in kje bo ta bolnišnica stala, da je najbolj optimalno za ljudi v regiji." 

Po načrtih, ki se bodo, kot pravi Bešič Loredan, še spremenili, naj bi bila nova gorenjska regijska bolnišnica videti tako: 600 postelj, 35.000 hospitalizacij, 220.000 ambulantnih obravnav in 1.400 zaposlenih. Zanjo je predvidenih dobrih 305 milijonov evrov. Odločitve, kje bo bolnišnica zgrajena, ministrstvo še ni sprejelo, možnih je več lokacij. Za bolnišnico se potegujejo tri občine – Kranj, Radovljica in Jesenice. Vsaka izmed občin izpostavlja svoje prednosti – poglejmo, katere. 

Lokacija regijske bolnišnice je v prostorskem načrtu občine Radovljica opredeljena od leta 2012. V letu 2017 je bila izdelana prostorsko programska preveritev, ki je potrdila, da Radovljica predstavlja najboljšo lokacijo z vidika prometne dostopnosti neposredno z avtoceste in velikosti območja (več kot 10 hektarjev) z možnostjo širitve proti vzhodu še za dodatnih sedem hektarjev. Geometrijsko predstavlja središče regije, poleg prometne pa je v neposredni bližini tudi druga infrastruktura, vključno z letališčem Lesce, pojasnjujejo na radoveljski občini. 

In kaj pravijo na kranjski občini? Pred dvema letoma so naročili izdelavo elaborata umestitve bolnišnice v prostor, ki je pokazal, da bi največjemu številu prebivalstva najboljši dostop do zdravstvenih storitev omogočila prav regijska bolnišnica v Kranju. Kranjsko lokacijo podpira 11 od 18 gorenjskih občin, ki skupaj predstavljajo 150.000 od 210.000 prebivalcev. "Čakamo, kakšna bo odločitev države oziroma pristojnega ministrstva, da lahko začnemo s postopki priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta."

Prednost, ki jo imajo Jesenice, pravijo na občini, je ta, da bolnišnica na Jesenicah dejansko že stoji, v njen razvoj in obnovo pa je država v zadnjih letih vložila precej denarja – za urgentni center, parkirno hišo s heliportom, energetsko sanacijo, požarno sanacijo in prenovo bolnišnične lekarne. "Za namen njene širitve Občina Jesenice že vrsto let s prostorskimi akti ščiti območje stavbnih zemljišč vzhodno od obstoječe bolnišnice, v lasti ima tudi stavbna zemljišča v površini cca. 35.000 kvadratnih metrov, ki bi bila lahko namenjena širitvi bolnišnične dejavnosti," pojasnjujejo na jeseniški občini.

Kranjska bolnišnica v 60 letih ni bila resno prenovljena

A posledice obljube gradnje bolnišnice že čutijo v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj. Bolnišnica je bila zgrajena leta 1962, od takrat naprej ni bila deležna večje prenove. Leta 2021 so pripravili obsežno dokumentacijo za prenovo bolnišnice – energetsko, protipotresno, protipožarno, ureditev okolice. "Ta naj bi se financirala iz sredstev React-EU, a je bila kasneje naša vloga žal zavrnjena zaradi domnevne gradnje gorenjske regijske bolnišnice v bližnji prihodnosti." Po mnenju Bešiča Loredana pa je kranjska specialistična bolnišnica tako dotrajana, da bi jo bilo treba podreti, je povedal na seji odbora za zdravstvo Državnega zbora. 

Polovica oddelkov v starih stavbah, najstarejša praznuje 135 let

Trenutno poteka novogradnja in prenova Splošne bolnišnice Celje, ki teče od leta 2000 in bo v celoti zaključena v letu 2025, zagotavljajo na ministrstvu za zdravje. Skupna vrednost projekta je skoraj 118 milijonov evrov.

Projekt je bil razdeljen v več etap, pred enim mesecem so zaključili dela prve etape – to je dozidava in nadzidava obstoječe stavbe Urgentnega centra Celje do tretje podaljšane gradbene faze v petih nadstropjih ter dokončanje kleti, pritličja in heliporta. V naslednji fazi se bodo dokončno izgradila in opremila drugo, tretje in peto nadstropje v novi stavbi. To je v fazi priprave razpisa za izbiro izvajalca, ocenjena vrednost je 17 milijonov evrov. 

"Investicija v nadomestno novogradnjo celjske bolnišnice je trenutno ena največjih investicij v slovensko zdravstvo," pojasnjujejo v bolnišnici. A izziv delovanja bolnišnice v starih prostorih vsaj za zdaj ostaja. V starih stavbah so tako še vedno potrebna vzdrževalna in obnovitvena dela (inštalacije, strehe itd.) ter preureditve prostorov. "Pomanjkanje posteljnih kapacitet je zaradi spremenjenih demografskih trendov že nekaj let izrazito predvsem na področju internistike. Se pa prostorski problematiki pri zagotavljanju večjega števila bolniških postelj zadnja leta ob bok postavlja tudi problematika pomanjkanja kadra zdravstvene nege," dodajajo v celjski bolnišnici.

Glavni problem šempetrske bolnišnice je pomanjkanje kadra

Glavni problem novogoriške bolnišnice je pomanjkanje srednjih medicinski sester, zdravstvenih tehnikov, pojasni direktor zavoda Dimitrij Klančič. Večji problem kot prostorska stiska pa je zelo potrebna prenova bolnišničnih oddelkov z bolniškimi sobami s svojo kopalnico, z manj pacienti v sobah. "Poleg hospitalnih oddelkov bi bolnišnica potrebovala nov operacijski blok, intenzivni oddelek, nov laboratorij, nov oddelek za dializo. Zaradi vse večje potrebe po diagnostiki je v načrtu tudi širitev te dejavnosti." V opremo so lani veliko investirali, so pa potrebe po dragi opremi še vedno velike – angiograf, koronarograf, MR, CT, mikroskop za potrebe plastične kirurgije. "Večina naših stavb potrebuje energetsko in požarno sanacijo, upamo na začetek projekta energetske sanacije glavne stavbe v letošnjem letu. Sicer ima bolnišnica kar nekaj stavb, potrebnih obnove," opozarja Klančič. 

V novomeški bolnišnici izvajajo tri projekte

V novomeški bolnišnici izvajajo tri projekte – ureditev prostorov za namen negovalne bolnišnice v višini 11,7 milijona evrov, energetsko sanacijo pljučno-infekcijske stavbe Kamen in interne stavbe Mostek za 1,2 milijona evrov in energetsko sanacijo ginekološke stavbe za 8,8 milijona evrov. Projekti bodo zaključeni v letih 2023 in 2024. Vodstvo bolnišnice poudarja, da so že nekaj let izrazito investicijsko naravnani. 

V februarju pričenjajo prenovo spomeniško zaščitene strehe interne stavbe, ki jo bodo namenili  gradnji regijske negovalne bolnišnice s paliativo. "S tem, ko smo staro interno stavbo namenili gradnji negovalne bolnišnice, smo izgubili cca. 3.300 kvadratnih metrov uporabnih hospitalnih in pomožnih prostorov, ki smo jih bili primorani umestiti znotraj preostalih bolnišničnih objektov. Zaradi tega smo prostorsko zelo utesnjeni in posledično načrtujemo to zmanjšanje oz. izgubo prostora nadomestiti z izgradnjo novega prizidka k glavni stavbi z novim glavnim vhodom." Prizidek bo namenjen hospitalni dejavnosti, specialistični ambulantni dejavnosti in  infrastrukturnim dejavnostim. Z lastnimi sredstvi pripravljajo projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje.