LuxHouse s pomočjo 72 tisočakov vredne subvencije razvilo hišo za 350.000 evrov

Zgodba podjetja LuxHouse se je začela v delavnici v Dobrovi, kjer so razvili prve stenske, kopalniške in tehnične module. Ekipa 11 mladih inženirjev – z Vidom Vidicem na čelu – razvija projekt, ki naslavlja enega največjih izzivov današnjega časa: stanovanjsko problematiko. Razvili so modularno gradnjo, ki omogoča izgradnjo skoraj ničenergijskih hiš na ključ po konkurenčni ceni, pojasnjuje Vid Vidic. "Trenutno gradbeništvo poteka zelo neurejeno, neusklajeno, zato so takšne cene na trgu. Denar teče s strani investitorjev prek vodje del do obrtnikov. In žal ti obrtniki niso bili časovno in materialno optimizirani." V LuxHousu so to dosegli z optimizacijo, avtomatizacijo in digitalizacijo vseh procesov – od načrtovanja do proizvodnje in montaže. "Da bodo kupci na koncu lahko imeli nižje cene."

Pilotni projekt tipske gradnje izvajajo v Borovnici, kjer bodo zgradili 16 hiš. Velike bodo 140 kvadratnih metrov po ceni 350.000 evrov. "Kupili smo 10.000 kvadratnih metrov zemlje. Gradimo prve tri hiše, naslednjih 13 projektiramo. Ceno smo spustili za 100.000 evrov." Podjetje se širi tudi v vzhodno Slovenijo – v Beltince, kjer bodo v novi hali razvijali modularne rešitve. Postavili so si cilj, da do leta 2030 proizvedejo 300 hiš letno. Sodelujejo tudi s partnerji TKK, JUB, Knauf in drugimi.

Trenutno se financirajo izključno sami, zemljišče so kupili z lastnim denarjem. Zagon je sicer LuxHousu prinesla tudi subvencija Podjetniškega sklada. "Subvencija je znašala 72.000 evrov in večino od tega bomo porabili za razvoj produkta. Mi gledamo subvencijo kot partnerstvo, ne kot darilo." Vidic je podjetje LuxHouse ustanovil po prodaji svojega podjetja GL Charge korporaciji Iskraemeco. "Rekel sem si: če je sestra dobila nepovratna sredstva, potem grem tudi jaz spet na svojo pot in rešim stanovanjsko problematiko."

Ministrstvo za gospodarstvo je skupaj z izvajalcema – Spiritom in Slovenskim podjetniškim skladom – od novembra 2020 do letošnjega novembra podjetjem izplačalo 379,3 milijona evrov nepovratnih sredstev oziroma subvencij, od tega večino (332,7 milijona evrov) prek javnih razpisov. Denar so izplačevali torej prek javnih razpisov, občin ali v okviru neposredne potrditve operacije. Pogodbena vrednost sicer znaša 497,6 milijona, a ker so pogodbe večletne in za tiste, sklenjene od leta 2022, izplačevanje še ni zaključeno, je znesek izplačil nižji od pogodbene vrednosti.

Največ so prejela podjetja RTC Krvavec, Vabo in Golte – vsako več kot šest milijonov. Prek Slovenskega podjetniškega sklada je subvencijo prejelo okoli 9.000 podjetij, vsako povprečno 13.000 evrov. Najvišja subvencija je za nove investicije na problemskih območjih do 200.000 evrov. In kakšni so učinki?

V zadnjih petih letih so skupne evropske subvencije prek Slovenskega podjetniškega sklada znašale 115 milijonov evrov, vse ostale odobrene spodbude pa več kot 800 milijonov evrov. Evropsko subvencijo je prejelo 9.000 podjetij. V povprečju so podjetja dobila 13.000 evrov.

Poglejmo konkretne primere subvencij: za zagon inovativnih podjetij do 72.000 evrov na podjetje, za digitalno transformacijo do 100.000 evrov, najvišja subvencija je za nove investicije na problemskih območjih do 200.000 evrov, prejelo jo je okrog 40 podjetij, in vavčerji do 10.000 evrov. Pri vavčerjih morajo zagotoviti vsaj 40 odstotkov svojih sredstev.

Pri direktorici sklada Maji Tomanič Vidovič smo preverili, kakšni so učinki subvencij za podjetja. "Približno eno in pol delovnega mesta je bilo na novo ustvarjenega pri teh podjetjih. Tudi njihova dodana vrednost se poveča nekje za 30 odstotkov, kar niso tako majhni učinki."

Poseben poudarek daje zagonskim subvencijam za mlada inovativna podjetja, ki v tej zagonski fazi ne morejo pridobiti drugih virov, niti kreditov niti garancij. "Torej jim ta zagonska subvencija res veliko pomeni. Vsaj 80 odstotkov teh podjetij se ohrani na trgu po tej standardni svetovni krivulji, vsaj 10 odstotkov jih zelo hitro raste. Merili smo, koliko je bilo izplačanih proračunskih sredstev v podjetja, in so se v obdobju petih do šestih let z ustvarjenimi delovnimi mesti v teh podjetjih povrnila v proračun. Tako da se tovrstne majhne subvencije v ciljna podjetja zagotovo povrnejo."

S subvencijami morajo zagotavljati prioritete EU, kot je trajnostni razvoj. "Zelo učinkovita uporaba različnih virov, od energije do vodnih virov, ponovna uporaba materiala, reciklaža, krožno gospodarstvo in čim manj toplogrednih plinov." V zadnjih dveh letih morajo pri zagonskih subvencijah mlada inovativna podjetja prihajati iz področja določene pametne specializacije ali t. i. pametne tovarne. "Digitalna tovarna, ki uporablja umetno inteligenco in na ta način tudi prihrani pri virih, zalogah in materialu."

Slovenski podjetniški sklad sicer večino spodbud podjetjem zagotavlja v obliki kreditov in garancij za bančna posojila s subvencijo obrestne mere. Evropske subvencije predstavljajo 15 odstotkov celotne realizacije sklada. Katera so prioritetna področja? "Pri nas so evropske subvencije bolj ali manj rezervirane za zagonske spodbude inovativnih mladih podjetij, digitalno transformacijo, nove investicije na problemskih območjih. Največja spodbuda so vavčerji, ki podjetjem zgolj pomagajo pri najemu določenih poslovnih storitev, da dvignejo svojo konkurenčnost."

Kohezijska politika v obdobju 2021–2027 namenja podjetjem obsežna nepovratna sredstva za krepitev konkurenčnosti, inovativnosti in zeleni prehod, pojasnjuje kohezijski minister dr. Aleksander Jevšek. Za cilje, povezane z inovacijami, je predvidenih 700 milijonov evrov. V spremembi programa v februarju je ministrstvo namenilo 100 milijonov za strateško tehnološko platformo, ki podpira podjetja z visoko dodano vrednostjo in naprednimi tehnologijami. V kratkem se pričakuje še razpis za dodatnih 60 milijonov evrov za tehnološko platformo.

Kljub povečanju sredstev za znanost in razvoj minister poudarja, da jih je vedno premalo. "Denarja za znanost in razvoj je v obdobju te vlade bistveno več, kot ga je bilo prej. Tudi prek kohezijske politike ga je bistveno več, vendar je denarja za znanost in razvoj vedno premalo. S temi sredstvi spodbujamo inovativna, mlada, mala in srednja podjetja zato, da začnejo s svojimi aktivnostmi in pridejo do teh sredstev. S prerazporejanjem sredstev bomo sledili tudi potrebam predvsem malih in srednjih podjetij, visoko inovativnih podjetij."

Kohezijska sredstva so največja vreča za podporo razvoju Slovenije. Po besedah Petra Wostnerja z Umarja je ključno, da evropski denar porabimo za to, da pospešimo lasten razvoj. Slovenija prehaja iz investicijsko v inovacijsko gnano rast. "To pa pomeni, da bi morali skladno s tem prilagoditi strukturo, kam investiramo, tega pa žal ne delamo. Za področja pametne in digitalne preobrazbe, se pravi za inovacije, podjetništvo in digitalizacijo, smo v prejšnjem obdobju namenili 29 odstotkov vseh sredstev, v tem obdobju 22 odstotkov. Da sem pošten, s tem deležem nič ne odstopamo od drugih držav, recimo srednje in vzhodne, tudi južne Evrope. Problem je v tem, da so te države v povprečju manj razvite in zaradi tega imajo dostop do več sredstev."

Če hočemo hitreje rasti od naših konkurentov, potem moramo vlagati več v ključne dejavnike gospodarske rasti in znotraj tega še posebej v produktivnost, dodaja. "Država, ki je na podobni stopnji razvoja kot Slovenija, je Španija, pa za te namene namenja 38 odstotkov. Želel bi si, da je Slovenija med tistimi, ki kažejo pot ostalim državam, ne pa, da ostalim sledi. Če si na povprečju, boš težko postal zvezda v smislu rasti, še posebej pa ne rasti produktivnosti."

Kakšni pa so učinki evropskih subvencij za podjetja? "Ko se primerja podjetje, ki je dobilo podporo, z enakim podjetjem z enakimi lastnostmi, ki ni dobilo podpore, se izkaže, da so podjetja, ki so dobila podporo, povečala zaposlenost v segmentu raziskav in razvoja. Povečala so inovacijsko aktivnost, in to znatno – za četrtino. Povečala se je tudi produktivnost teh podjetij, in to ne v smislu kratkoročnega učinka, kar kaže, da tovrstna sredstva dejansko spreminjajo strukturno pozicioniranje podjetij," pojasnjuje Peter Wostner. Dodal je še, da je ključ problema v tem, da Slovenija tovrstnim instrumentom namenja premalo sredstev.

Evropsko javno tožilstvo je lani preiskovalo 18 slovenskih primerov s skupno škodo 16 milijonov evrov. V septembru je denimo Policijska uprava Ljubljana pod vodstvom EJT izvedla preiskavo v zvezi z nakupom medicinske opreme, vključno z zaščitnimi maskami med epidemijo covida-19. Sumijo subvencijsko goljufijo in ponarejanje poslovnih dokumentov, pri čemer naj bi podjetja z goljufijo pridobila najmanj 255.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in 100.000 evrov iz nacionalnih sredstev. "Osumljenci so ponaredili dokumente, s katerimi so dokazali, da so kupili zaščitno opremo za covid-19, da bi bili upravičeni do povračila stroškov, medtem ko v resnici ta oprema v času oddaje vlog še ni bila kupljena," pojasnjujejo na EJT.