Manj produktivni, bolj bolni in predragi – stereotipi o starejših delavcih

Pred 27 leti je Iztok Kukovič prišel v podjetje, v katerem dela kot krovec klepar. Začetki so bili zanj naporni, predvsem zato, ker tega dela prej ni opravljal. Spominja se občutka ob pogledu s strehe zvonika cerkve. "Z leti pride praksa in ko se navadiš gledati navzdol, začneš uživati," pravi Kukovič in dodaja, da če tega ne delaš rad, bolje, da ne greš na streho. Je pa vsaka streha izziv zase in tudi danes potrebuje nekaj časa, da se privadi globine. 

Star je 51 let, delo, ki ga opravlja, pa ni težko le zaradi višine, naporno je tudi zaradi vročine, mraza. Kako bo nekdo, ki opravlja tako delo, ne le fizično, ampak zaradi višine tudi psihično naporno delo, stal na strehi pri 60 letih? Kukovič upa, da ga ne bo prej izdalo zdravje in da bo to delo lahko opravljal do upokojitve.

Spomin slabši, novosti pa vse več  

Karmen Janekovič je starejša od Kukoviča, stara je 55 let. Vsa leta delovne dobe, ima jih 37,  je bila zvesta istemu delodajalcu, Pošti Slovenije. Tudi ona je med tistimi, ki danes dela precej težje kot pred leti, ko je bila mlajša. "Meni osebno je največji problem spomin, ni več toliko spomina. Težje si zapomniš stvari, ko si malo starejši."  Pravi, da jih delodajalec z okrožnicami redno obvešča o novostih, novih postopkih. "Veliko je novih informacij in to je težko za nas starejše, da vse to procesiraš in potem še udejaniš v praksi," govori iz izkušenj Janekovičeva.

Ne edini izziv, s katerim se sooča pri svojih letih. Ker dela na okencu, ima opravka s strankami in z denarjem. Prizna, da se kdaj tudi zmoti. "Če mi kaj zmanjka v blagajni, moram sama kriti to, če se zmotim v mojo škodo. Če se pa v škodo stranke, pa, če jo najdemo ali pride to sama reklamirat, denar vrnemo."

Trend, ki je zaznamoval zadnja desetletja, je vse višja starost ob upokojitvi, delamo torej vse dlje. Če so bile leta 1995 ob starostni upokojitvi ženske stare 53 let in en mesec, so se deset let pozneje upokojevale povprečno štiri leta starejše, danes pa že dobrih osem let starejše kot pred tridesetimi leti. Povprečna starost moških ob upokojitvi je bila leta 1995 približno 57 let in pol, dvajset let pozneje več kot 61 let, lani pa po začasnih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje že skoraj 63 let.

Kdaj lahko rečemo za nekoga, da je starejši delavec?

Ni enoznačnega odgovora, kje je meja oziroma pri kateri starosti lahko rečemo, da je nekdo starejši delavec. 

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je prepričan, da ni letnica tista, ki bi to določala. Po njegovem ni to odvisno niti od poklica, pač pa od konkretnega delovnega mesta. "Če gredo ženske v pokoj malo pred 62, moški pa malo pred 63 letom, je na nekaterih delovnih mestih delavec skoraj v najboljših letih, in so delovna mesta, kjer je že deset let iztrošen," ugotavlja. Po njegovem policist, ki je na terenu do 53., 54. leta, pa reševalec, ki mora iz petega nadstropja nesti nekoga v rešilec, ne moreta tako dolgo delati. Prav tako ne rudar ali delavec v proizvodnji, ki dela v treh izmenah. Na drugi strani pa so delovna mesta, večinoma pisarniška, tudi v managementu, je prepričan Feketija, kjer so to odlična leta. Takrat imaš izkušnje, znanje, si umirjen in lahko še veliko narediš.

Tudi asist. Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa iz Centra za medicino dela Zavoda za varstvo pri delu, meni, da je treba jemati starejšega delavca zelo subjektivno, odvisno od delovnega mesta, obremenitev, predvsem pa je po njegovem bistveno to, ali posameznik zmore delo, ki ga opravlja, ali ne.

Medtem Zakon o delovnem razmerju (ZDR-1) mejo določa jasno. Kot starejšega delavca v 197. členu opredeljuje delavca, ki je dopolnil 55 let, medtem ko 114. člen delavca, ki je dopolnil 58 let oziroma delavca, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, obravnava kot delavca pred upokojitvijo.

Zakon daje starejšemu delavcu več pravic. Zagotavlja mu varstvo pred nadurnim in nočnim delom, in sicer mu delodajalec ne sme odrediti nadurnega in nočnega dela brez njegovega pisnega soglasja.

Ker se starost pri starejših delavcih v posameznih primerih kaže različno, v zakonu ni določena absolutna prepoved opravljanja nadurnega oziroma nočnega dela, temveč relativna, kar pomeni, da sta obe obliki dela dopustni z delavčevim pisnim soglasjem.

Starejši delavec ima tudi pravico do daljšega letnega dopusta, in sicer do najmanj treh dodatnih dni, prav tako mu daje zakon pravico do dela s krajšim delovnim časom v primeru delne upokojitve. Starejši delavec, ki se delno upokoji, lahko sklene pogodbo o zaposlitvi oziroma ima pravico, da začne delati s krajšim delovnim časom od polnega na istem ali drugem ustreznem delovnem mestu.

Dodatno Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja, da delodajalec delavcu pred upokojitvijo, to je delavcu, ki je dopolnil 58 let oziroma delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let pokojninske dobe, brez njegovega pisnega soglasja ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ne velja pa varstvo pred odpovedjo v vseh primerih. Delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi kljub splošni prepovedi med drugim v primerih, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino ali pa v primeru uvedbe postopka prenehanja poslovanja delodajalca.

Meja, kdaj si starejši delavec, vse višja

Starostna meja, kdaj lahko za nekoga rečemo, da je starejši delavec, se pomika navzgor, je prepričana Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje. "Včasih smo govorili, da je nekdo starejši že pri petdesetih."

Tako kot dlje časa ostajamo na trgu, se tudi te meje premikajo. "Predvsem pa se morajo premakniti v percepcijah v naših glavah," pravi Barbo Škerbinčeva, ki je, pove zase, pred enim mesecem prestopila mejo 58 let, vendar se nima za starejšo delavko, saj je prepričana, da lahko v službi še veliko naredi. 

Če gledamo z zdravstvenega vidika, pa se staranje začenja veliko prej. Po besedah specialista za medicino dela Danija Mirnika že v zgodnjih 30 letih, ko dosežemo maksimum mišičnih sposobnosti naše kondicije, eksplozivnosti.

Dejstvo je, da ko smo starejši, se težje skoncentriramo, težje si zapomnimo določene stvari, smo morda manj mentalno vzdržljivi. Po drugi strani pa zdravnik Mirnik navaja tudi prednosti.  "Znamo to nadomestiti z nekimi mehanizmi, ki smo se jih z leti priučili, se pravi, znamo bolj kompleksno razmišljati, se prilagajati, imamo določene izkušnje." Prav zato je po mnenju Mirnika ocena glede starosti človeka zelo subjektivna.

Trend naraščanja števila starejših delavcev

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Slovenije je bilo pri nas od dobrih dveh milijonov prebivalcev dobra polovica starih od 20 do 64 let, medtem ko je bilo starih 64 let ali več približno 468.000 prebivalcev, kar je 22 odstotkov vseh.

Tako kot se povečuje število starejših v primerjavi z ostalimi kategorijami prebivalcev, se v zadnjih letih povečuje tudi število delovno aktivnih, starih 55 let ali več. Po zadnjih podatkih je bilo februarja letos med 938.503 delovno aktivnimi prebivalci 174.654 starih 55 let ali več, kar predstavlja 18,6-odstotni delež med vsemi delovno aktivnimi prebivalci oziroma 0,1 odstotno točko več kot pred letom.

Lani so prebivalci, stari 55 let ali več, predstavljali 19,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji. Leta 2008 je bil ta delež precej nižji, in sicer za 9,2 odstotne točke.

Veliko stereotipov glede starejših delavcev

Po eni strani bi si delodajalci želeli podaljševanja delovne aktivnosti, tudi več dela upokojencev glede na pomanjkanje na trgu dela, po drugi strani se pogosto srečujemo s stereotipi, da so starejši delavci manj produktivni, da imajo več zdravstvenih težav, da so predragi za delodajalce, pa da nimajo sodobnih znanj, ki jih trg dela potrebuje. 

Take zgodbe pogosto slišijo tudi na Zavodu za zaposlovanje, čeprav na podlagi dokumentov, ki jih prinesejo tisti, ki izgubijo delo iz poslovnega razloga, ni mogoče reči, da jih delodajalec ne potrebuje več, ker so starejši. Pripovedujejo pa ti ljudje, pravi generalna direktorica Barbo Škerbinčeva, zgodbe, da je bilo zaželeno, da se umaknejo s trga dela.

Po njenem bi morala država uvesti še več spodbud za delavce, zato da bi čim dlje ostali na delovnem mestu,  prav tako tudi za delodajalce, da bi starejše delavce obdržali.

Rudi Rudnik je podjetnik z dolgoletnimi izkušnjami na področju krovstva in kleparstva, posle je prevzel od očeta, trenutno ima 12 zaposlenih, med njimi je tudi Iztok Kukovič. "Nekaj zaposlenih je starih nad 50 let, najstarejši je 57. Stremim pa k temu, da bi bilo čim več mladih, da bi lahko izkušnje starejših prenesli na mlajšo generacijo." In kaj se zgodi s starejšimi, ki ne zmorejo več dela na strehi? "Trudimo se, da jim najdemo primerno delo, kot je priprava materiala za objekte." Kot pravi, imajo tudi razširjeno dejavnost, razrez in obdelavo lesa, tako da 10 odstotkov zaposlenih lahko dela druga dela. "Enega do dva lahko zaposlimo za izdelavo lesnih izdelkov, za izdelavo kleparskih izdelkov, več pa bi jih že težko," pravi Rudnik.

Krajši delovni čas za starejše delavce? 

Da bi spremenili vlogo starejših, jim olajšali delo, pa tudi dlje obdržali med delovno aktivnimi, država omogoča finančne spodbude, ki so večinoma organizirane v kohezijskih projektih, največ jih vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, kjer je v tej perspektivi na voljo 40 milijonov evrov za tovrstne projekte.

Ena od pomoči starejšim je tudi krajši delovni čas, ki ga predlaga Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po tem predlogu bi delavci po 58. ali 60. letu starosti delali krajši delovni čas, predlog je 80 odstotkov. Kot pravi državni sekretar Feketija, bi za to dobili 90 odstotkov polne plače, poleg tega bi imeli polno pokrite prispevke za pokojnino. "Delavec, delodajalec in javna blagajna si v tem primeru razdelijo strošek, na ta način pa bi se delavca nekoliko razbremenilo, zato da bi ostal dlje časa na delovnem mestu." Feketija pa poudarja, da bi se morala s krajšim delovnim časom strinjati tako delavec kot delodajalec.

Če bodo pogajanja s socialnimi partnerji uspešna, bi lahko začel ta predlog veljati že prihodnje leto. "Bi, zagotovo bi za to zagrabila. Recimo, en dan manj v tednu, lahko bi bil pa tudi krajši delovnik, to se pozna, da se človek spočije. 10 odstotkov nižja plača ni veliko manj, pa 100-odstotno plačani prispevki, ja, takoj sem za," omenjeni predlog pozdravlja uslužbenka na pošti Karmen Janekovič.