Dejstva

Martina Anderson: evroposlanka in obsojena teroristka

Ljubljana, 15. 04. 2019 13.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Mark Vidrih
Komentarji
3

Bombni napad na trgovino s pohištvom, sodelovanje v teroristični organizaciji Irska republikanska armada (IRA) in celo povezava s spodletelim atentatom na britansko premierko Margaret Thatcher. To so odlomki iz življenjepisa severnoirske evroposlanke Martine Anderson, ki je bila leta 1986 obsojena na življenje za zapahi, a je hladna tla zaporniške celice po 13 letih zamenjala za (danes evropski) politični parket.

Severna Irska v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Zahteve IRE, oboroženega krila politične stranke Sinn Féin, za priključitev Severne Irske k Republiki Irski ostajajo glasne in nasilne. Bombnim napadom, atentatom in oboroženim spopadom ni videti konca. V raznih separatističnih aktivnostih je življenje do začetka osemdesetih izgubilo že na stotine ljudi.

Belfast, april 1972
Belfast, april 1972 FOTO: AP

Političnemu boju med republikanci in unionisti se pridruži tudi najstnica Martina Anderson. Policija jo prvič aretira leta 1980, ko pri 18 letih razstreli trgovino s pohištvom v severnoirskem mestu Derry. Po dveh mesecih v zaporu jo na podlagi varščine izpustijo, Andersonova pa čez mejo pobegne v Republiko Irsko. Pet let pozneje, leta 1985, jo v Glasgowu aretirajo drugič. Skupaj še s štirimi člani IRE, tudi zloglasnim Patrickom Mageejem, pa jo leta 1986 zaradi načrtovanih terorističnih napadov in povezave z neuspelim atentatom na premierko Margaret Thatcher obsodijo na dosmrtno zaporno kazen.

citat_lovec_1

V devetdesetih letih, ko Andersonova zaporno kazen (kot ena od le dveh zapornic) prestaja v najstrožje varovanem oddelku ženskega zapora Durham v Angliji, se politične razmere na Otoku počasi ohlajajo. Mirovnim pogajanjem med Veliko Britanijo in Severno Irsko leta 1998 sledi podpis Velikonočnega sporazuma, prelivanje krvi pa se po desetletjih oboroženih spopadov konča. Martina Anderson iz zapora odkoraka kot svobodna državljanka, saj eno od poglavij sporazuma predvideva tudi izpust vseh republikanskih zapornikov.

Martino Anderson so iz zapora izpustili 10. novembra 1998. Na fotografiji trenutek, preden je objela mamo.
Martino Anderson so iz zapora izpustili 10. novembra 1998. Na fotografiji trenutek, preden je objela mamo. FOTO: AP
citat_lovec_2

Po 13 letih v zaporu Andersonova stopi na drugo stran zakona. Na volitvah v skupščino Severne Irske leta 2007 namreč nastopi kot kandidatka na listi levičarke Sinn Féin in se v skupščino prepričljivo uvrsti. Še večji met ji uspe maja 2012, ko na mestu severnoirske evroposlanke nadomesti Bairbre de Brún. Z zadnjih evropskih volitev (2014) v Bruselj odkoraka kot absolutna zmagovalka, saj sedež v Evropskem parlamentu osvoji s približno 160.000 preferenčnimi glasovi.

citat_lovec_3
Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je Andersonova zbrala skoraj 160.000 preferenčnih glasov. Maj, 2014.
Na zadnjih volitvah v Evropski parlament je Andersonova zbrala skoraj 160.000 preferenčnih glasov. Maj, 2014. FOTO: AP

Za konec še zanimivost. Polje z življenjepisom na uradni spletni strani Evropskega parlamenta je pri evroposlanki Martini Anderson prazno. Morda bo tako tudi prihodnjih pet let, saj se Andersonova že pripravlja na nove volitve – te je britanska vlada razpisala za 23. maj.

casovnica
  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

kaktusar1
17. 04. 2019 12.39
+6
pol je jelinčić smrkavec za njo
Apostol1
17. 04. 2019 17.49
+7
Tudi meni je samozvani plemeniti prišel na misel , vseeno je pa razlika med revolucionarko in med tatom.
Uporabnik443897
16. 04. 2019 09.37
+1
Domoljub, sicer precej RADIKALEN !!!