'Med varnostniki imaš bolj in manj izkušene, manj izkušeni so običajno mlajši'

Jona Porento Rozmana so vedno zanimali poklici, kot so varnostnik ali policist, celo specialec. Pri 18 letih se je odločil, da želi postati varnostnik. Z njim smo govorili na 16. uri usposabljanja za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije za varnostnika. "Ker je najbrž malo bolj mirno, ni toliko vsega kaosa in stresa." Najbolj ga zanima intervencija, prevoz denarja, javna zbiranja, kasneje bi opravljal poklic telesnega stražarja. Delo v gostinskih lokalih ga ne zanima, ker nima rad zaprtih prostorov, kjer je veliko ljudi. Ključna karakteristika varnostnika se mu zdi samokontrola, da si lahko zbran v kritičnih trenutkih. "Tudi veselje do dela."

Usposabljanje v okviru Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja že vrsto let izvaja strokovnjak Drago Velički. Usposabljanje traja 102 uri. Največ poudarka dajejo zakonodaji, igranju vlog, uporabi tehničnih pripomočkov in ukrepanju v kritičnih dogodkih. V lanskem letu se je usposabljanja udeležilo 600 oseb. Sicer izvajajo usposabljanja za 8 različnih kvalifikacij.

Kakšni so pogoji, da postaneš varnostnik? Prvi pogoj je, da je oseba zaključila najmanj osnovno šolo, da je zdrava in psihično sposobna opravljati to delo ter da uspešno zaključi samo usposabljanje. To je temelj, da lahko kandidat opravlja izpit za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije. Zbornica izda potem certifikat, ki je pogoj, da se varnostniku izda tudi službena izkaznica.

In kje se lahko zaposlijo? "Lahko delajo na recepciji, na primer v bolnišnicah, upravnih enotah, pri varovanju kritične infrastrukture, v trgovinah. Gostinske lokale lahko varujejo, ko opravijo dodatno specialistično usposabljanje, ki traja 18 ur. Pri usposabljanju za delo v gostinskih lokalih dajemo velik poudarek predvsem ustrezni komunikaciji, umirjenemu postopku," pojasnjuje Velički.

Pogojev, da bi kakšnega kandidata zavrnili, nimajo, pravi Velički. "Pogosto se zgodi, da kandidati skozi usposabljanje sami ugotovijo, da pa to mogoče ni zanje. So tudi kandidati, ki so preveč samozavestni. Menijo, da vse znajo, da so vsemogočni, pa jim poskušamo dopovedati, kaj je vloga varnostnega osebja."

"Če je dvorana Stožice polna, torej je notri 12.500 ljudi, je potrebno okoli 100 varnostnikov", pravi direktor varnostne družbe Fortim Stanko Zaletel. S 70 varnostniki varujejo dvorano Stožice, Halo Tivoli in druge prireditvene prostore po Ljubljani in Sloveniji. "Pogledamo za kakšno prireditev gre, ali je to koncert ali športna prireditev, ali so organizirani tudi gostujoči navijači in na podlagi tega prilagodimo število varnostnikov."

Velike razlike so med varovanjem koncerta ali tekme. "Ljudje svoja čustva izražamo na različne načine – žalost, veselje – in če je to podkrepljeno še z alkoholom ali kakšnimi prepovedanimi substancami, lahko zelo hitro pride do nepredvidenih dogodkov. Pri športnih prireditvah je problem z organiziranimi navijači, ko prinesejo notri pirotehnična sredstva ali podobne stvari, s katerimi ne ogrožajo le sebe, ampak tudi druge. Pri koncertih pa hoče kakšen oboževalec biti zelo blizu svojega idola in ogroža tistega, ki je na odru." V letošnjem letu v Stožicah niso imeli nobenega primera, da bi morali osebo zadržati do prihoda policije.

V Cvetličarni organizirajo približno 110 dogodkov letno. Število varnostnikov prilagajajo glede na varnostno oceno in načrt oz. glede na število pričakovanih obiskovalcev. "Če imamo koncerte bolj mirne narave za starejšo publiko med tednom, je manj tvegano", pojasnjuje Matej Richter. Ko je Cvetličarna polna, imajo po 13 ali 14 varnostnikov. "Med varnostniki imaš bolj in manj izkušene, manj izkušeni so običajno mlajši. Mlajši ponavadi kakšno napako naredi. Starejši zna tudi drugače opomniti in ga mogoče odstraniti iz lokala. Do problemov pride zaradi alkohola in drugih substanc. Povedano drugače, recimo v Cankarjevem domu na koncertu, mislim, da ni bilo enega pretepa v zadnjih petdesetih letih."

Richter zagotavlja, da incidenti niso pogosti. "Ne moremo primerjati situacije zdaj ali pa 20 let nazaj." Enako varnostno družbo imajo že več kot 20 let, Richter dodaja, da gre za nujen strošek.

Da je vedno problem najti varnostnike, pravi Zaletel, predvsem ustrezen kader, ki bi s srcem opravljal ta poklic. "Takih entuziastov, kot sem jaz, ki že 30 let opravljam ta poklic, je v Sloveniji zelo malo. Zagotovo se morajo ljudje v tem poklicu začutiti, morajo vedeti, da niso namenjeni sami sebi, ampak da varujejo ljudi in premoženje. Ljudje različno dojemajo ta poklic in včasih se tudi precenijo ter šele po nekem času ugotovijo, da v bistvu sploh niso za ta poklic."