Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri

61-letna Jožica je imela večkratni napad bolečin v glavi in visoki pritisk, ki je meril nad 200. Zdravnica je posumila na tumor nadledvične žleze, a ker pravega razloga, zakaj prihaja do napadov, ni poznala, jo je napotila na preiskave. "Ker bi za vsak pregled in ultrazvok čakala predolgo, sem odšla v samoplačniško ambulanto k internistu, ki je za 200 evrov opravil pregled celotnega trebuha in srca. Čez dobro ure sem že izvedela, da je vse v redu," o svoji izkušnji pripoveduje Jožica. Namreč, na ultrazvok srca je treba v povprečju čakati 106 dni, torej dobre tri mesece. Marsikdo pa večmesečnega čakanja zaradi težav, kot jih je imela Jožica, ne zdrži, saj ne more normalno živeti. Takšnih, ki na termin za ultrazvok srca čakajo nad dopustno mejo, je 1.035. 

Največ čakajočih nad dopustno mejo za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišične elektrodiagnostike

Po podatkih NIJZ je v Sloveniji 12 zdravstvenih storitev, kjer čaka več kot 1000 ljudi v vrsti nad dopustno mejo. Od leta 2018 so v veljavi štiri stopnje nujnosti obravnave in tem stopnjam sledijo tudi najdaljše dopustne čakalne dobe – za napotnico s stopnjo nujno – 24 ur, zelo hitro – 14 dni, hitro – 3 mesece in redno – 6 mesecev. Izjema so vsa maligna obolenja oziroma sum nanje. Minister za zdravje lahko določi najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve, trenutno tako med drugim velja najdaljša dopustna čakalna doba pri stopnji nujnosti hitro ali redno do 12 mesecev za ortopedske operacije in operacije krčnih žil.

Trenutno je v Sloveniji 44.764 vseh pacientov, ki čakajo nad dopustno mejo za posamezne storitve. Operacijo krčnih žil potrebuje 6832 ljudi, od tega jih 4.291 čaka nad dopustno mejo.  Skoraj 10 tisoč ljudi čaka za endoprotezo kolena in kolka, nad dopustno mejo dobrih 3.600. 

"Stara sem 21 let in moram živeti z mislijo na anevrizmo v glavi, ki lahko vsak čas eksplodira"

Natalija iz Črnomlja je lani nujno potrebovala pregled pri nevrologu zaradi pogostih migren, s katerimi se spopada že dve leti. Glavoboli so se stopnjevali, bili so čedalje pogostejši, trikrat na teden. "Osebna zdravnica mi je svetovala, naj pijem veliko vode, se izogibam stresu in pišem dnevnik glavobolov. Po treh mesecih sem nekajkrat poiskala pomoč na urgenci, saj protibolečinske tablete niso pomagale. Dobila sem napotnico za nevrologinjo, a naletela na dolge čakalne dobe, vsaj pol leta, v Ljubljani verjetno leto dni. Ker so bili glavoboli izjemno močni, sem se odločila za zasebno nevrologinjo in na vrsto prišla v treh tednih. Nevrologinja je ugotovila, da imam 4,5 milimetra veliko anevrizmo v možganih in nemudoma poslala izvide v UKC Ljubljana na konzilij. Na njihov odgovor sem namesto enega meseca čakala kar štiri. In nato šok: ponovno obravnavo so prestavili za tri leta in mi rekli, naj samo spremljam svoje zdravje, brez dodatnih napotkov."

Nevrologinja je bila nad odločitvijo konzilija presenečena. V UKC Ljubljana so nam pojasnili, da konkretnih primerov zaradi varovanja osebnih podatkov pacientov ne morejo komentirati. "Gospe pacientki svetujemo, da se obrne na Urad za pohvale in pritožbe, kjer lahko kvalificirano preverijo njen primer in pregledajo dokumentacijo."

In nato ponoven šok za Natalijo: naknadno slikanje je pokazalo, da se je anevrizma malenkost povečala. Nevrologinja ji je svetovala še akupunkturo za vsaj delno omilitev migrenskih napadov. A kaj, ko so tudi za akupunkturo čakalne dobe zelo dolge, zato se bo tudi za akupunkturo naročila pri zasebniku. "Stara sem 21 let in moram živeti z mislijo na anevrizmo v glavi, ki lahko vsak čas eksplodira."

Za pregled pri nevrologu je trenutno treba čakati približno pol leta. Enako na kardiološki pregled. Kardiolog v Medical centru Rogaška nas sicer sprejme že v enem dnevu, povsem drugačna zgodba je v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer morajo na kardiološki pregled počakati dobri dve leti. Trenutno imajo na čakalnem seznamu 2774 kardioloških pacientov (od tega 702 prvih pregledov) in 1895 nevroloških (od tega 550 prvih pregledov). "Veliko število je kontrolnih pregledov, ki morajo biti opravljeni v določenem časovnem obdobju zaradi nadaljnjih medicinskih indikacij. Ti pregledi se izvajajo prednostno, posledično ne moremo opravljati prvih pregledov, kar bi skrajšalo čakalne dobe," so pojasnili v bolnišnici. Vsak dan se kopičijo napotnice s stopnjo zelo hitro, posledica pa, zamik terminov za ostale stopnje. 

Ne le epidemija, k vse daljšim čakalnim vrstam botrujejo tudi kadrovske in prostorske težave, konkretno se s prostorsko stisko borijo internisti. V Murski Soboti dodajajo, da so pacienti seznanjeni s čakalno dobo in so tudi pripravljeni počakati. Še vedno pa je 10 do 20 odstotkov naročenih pacientov, ki ne pridejo na pregled in se ne prenaročijo.

Za revmatološki pregled je treba najdlje počakati v izolski bolnišnici, slabi dve leti. Celo z zelo hitro napotnico, kadar je stanje določenega pacienta tako resno, da je potrebna obravnava prej kot v 14 dneh od izdane napotnice, je pregled pri revmatologu šele čez tri mesece. 

Za operacijo nožnega palca čakamo v UKC Ljubljani 9 let, pri zasebniku 1 dan

Med najdaljšimi čakalnimi vrstami je največ ortopedskih posegov. Na umetno koleno je v povprečju treba počakati malo več kot eno leto, natančneje 477 dni, skoraj enako dolgo za endoprotezo kolka. 

Na posege z najdaljšo povprečno čakalno dobo najdlje čakamo v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Za operacijo nožnega palca v povprečju v Sloveniji čakamo skoraj dve leti, v UKC Ljubljani kar devet let ne pridemo na vrsto, pri zasebniku Estetiki Fabjan pa čakalne vrste ni, operirani smo v enem dnevu. 

V ljubljanskem UKC-ju na konkretno vprašanje, zakaj prav na ortopedski kliniki prihaja do tako dolgih čakalnih dob in kakšne imajo kapacitete, da bi jih skrajšali, niso konkretno odgovorili. Pojasnili so le, da je število posegov odvisno o plačanih programov ZZZS-ja in kapacitet nosilcev zdravstvenih dejavnosti. "Zato se z vprašanji glede čakalnih dob in njihovega krajšanja prosim obrnite na ZZZS oziroma ministrstvo za zdravje."

Spomnimo: notranji nadzor UKC Ljubljana je pokazal, da se je 11 ortopedov med epidemijo lažno evidentiralo na delovnem mestu, dejansko pa so delali drugod. Devetim je vodstvo bolnišnice izdalo opozorilo pred odpovedjo, UKC pa mora do konca septembra inšpektoratu za javno upravo poročati, koliko ur so dejansko opravili, ko so se evidentirali za delo in koliko dodatkov za delo med epidemijo so neupravičeno prejeli ter naj poračuna neupravičeno izplačane zneske.

V Sloveniji je za osteosintezo cervikalne hrbtenice treba počakati dobri dve leti, za operacijo pa se lahko naroči le v UKC Ljubljana in Kirurškem sanatoriju Rožna dolina. Pri koncesionarju pridemo na vrsto čez približno dva meseca, na ortopedski kliniki pa čez dobre štiri leta. 

ZSSS plača operacijo pri zasebniku v tujini, v Sloveniji plačamo sami

Marsikdo čakanja zaradi neznosnih bolečin ne zdrži, zato se za operacijo odloči v tujini, kjer čakalne vrste ni. Preko Inštituta za varstvo pacientov lahko na vrsto za operacijo hrbtenice pridemo na Hrvaškem takoj. "Čezmejno zdravljenje se izvaja pri zasebnih izvajalcih," pojasni direktorica inštituta Natalija Sakelšek. Stroške sprva poravnamo sami, nato pa nam jih povrne ZZZS. Če pa se odločite za slovenskega zasebnika, boste morali vse plačati iz lastnega žepa. Na vprašanje, zakaj ZZZS plača operacijo v tujini v primeru nedopustnih čakalnih dob in ne pri slovenskem zasebniku, zdravstveni minister Janez Poklukar odgovarja, da so to izjeme, ki ne smejo postati pravilo. "Naša usmeritev mora biti, da zagotovimo vse storitve v Sloveniji, ki jih po vsej strokovni plati lahko." Lani je ZZZS odobril 22 vlog za zdravljenje v tujini zaradi presežene dopustne čakalne dobe.

Ob tem velja izpostaviti, da čakalne dobe za operacijo na hrbtenici zaradi vnetja ni v murskosoboški bolnišnici. Vnetje je nujno stanje, zaradi posledic pa lahko bolnik postane celo hrom ali inkontinenten. Pacienti ponavadi dobijo napotnico pod nujno in takrat so pregledani v 24 urah, pojasnijo v bolnišnici. Na drugi strani je za ta poseg treba v UKC Ljubljana v povprečju čakati štiri leta in pol.

Čakajočih nad dopustno mejo vsako leto več, sredstva ZZZS in iz proračuna brez učinka

Obe glavni zdravstveni instituciji, ZZZS in ministrstvo za zdravje, sredstva za obvladovanje čakalnih dob namenjata od leta 2017 naprej, ZZZS je doslej namenil 107,3 milijona evrov, ministrstvo 28,2 milijona evrov do leta 2019. Hkrati je bilo sprejetih več nefinančnih ukrepov, enkratni dodatni programi in vzpostavitev portala eNaročanje, a ZZZS izpostavlja, da je ta sistem treba izboljšati, saj podatki niso dovolj kakovostni. 

Po vseh milijonih in ukrepih, ki sta jih ministrstvo za zdravje in ZZZS namenila za njihovo skrajševanje, se v številnih ambulantah specialistov in operacijskih dvoranah niso skrajšale, celo več, od leta 2015 (z izjemo leto 2018) celo naraščajo. Predvsem je skrb vzbujajoč podatek, da je vedno več tistih, ki čakajo nad dopustno mejo.

Do čakalnih dob prihaja predvsem zaradi nesorazmerja med ponudbo in povpraševanjem', pravi Zdravniška zbornica, kar je posledica slabe ocene zdravstvenih potreb prebivalstva in zdravstvenih prioritet. "Pri čakalnih dobah je treba ločiti posebej tudi glede na to, kako nujni so s stališča ohranjanja zdravja ljudi in njihovega delovanja v družbi (samostojnosti starostnikov, dela zmožnosti mlajših). Izvajalci se gotovo srečujejo s pomanjkanjem kadra, ki je v Sloveniji na področju zdravstva precejšnje."

ZZZS pa, da na čakalne dobe najbolj vpliva staranje prebivalstva. "Raziskave kažejo, da se potrebe po zdravstvenih storitvah občutno povečajo po 70. letu starosti. Menimo, da vprašanja nedopustno dolgih čakalnih dob ni mogoče rešiti z enkratnim, interventnim ukrepom, temveč bi morale biti sprejete dolgoročne sistemske rešitve. Ocenjujemo da bi se skrajševanje čakalnih dob lahko zataknilo ravno pri kadrovskem vidiku (predvsem pri pomanjkanju zdravnikov)," še pojasnjujejo na ZZZS. 

Nov nacionalni razpis za obvladovanje čakalnih dob vreden okvirno 20 milijonov evrov

Da bi zmanjšali število čakajočih nad dopustno dobo, je ministrstvo za zdravje julija objavilo nacionalni razpis, kamor so se lahko prijavili javni zavodi in koncesionarji. Okvirna vrednost razpisa, ki se bo izvajal od oktobra letos do konca leta 2022, je 20 milijonov evrov. Skupno število vseh ponujenih storitev za leti 2021 in 2022 je 18.963. Razpis bo izvedlo 62 izvajalcev. Po ocenah zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja je prišlo do približno enake prerazporeditve programov in sredstev med javnimi in zasebnimi izvajalci, javni zdravstveni zavodi bodo opravili približno 58 odstotkov programa nacionalnega razpisa. "Z mobilizacijo celotnih resursov zdravstvenih storitev v Sloveniji lahko naredimo pomemben premik in ta trenutek je situacija taka, da moramo poiskati vse rezerve in jih izkoristiti."

 Največjo vrednost storitev bo izvedla Splošna bolnišnica Novo mesto, ki bo opravila 276 endoprotez kolen, 106 endoprotez kolen in 71 koronarnih angiografij za 2,8 milijona evrov. Sledi UKC Ljubljana, ki bo za 1.251 storitev prejel 2,2 milijona evrov oziroma 24 odstotkov od celotnega ponujenega obsega programa. Kljub temu, da podatki NIJZ kažejo, da so v UKC Ljubljana najdaljše čakalne dobe v državi za operacijo kolkov in kolen, so se ponudili', da opravijo 120 endoprotez kolen in 84 endoprotez kolkov. Na koncu so v nacionalnem razpisu dobili 24 endoprotez kolen in kolkov, ki naj bi jih izvedli prihodnje leto.

Na tretjem mestu je zasebni MD Medicina, ki bo opravil operacije hrbtenice, endoproteze kolkov in kolen, operacije krčnih žil in tako dalje za 1,4 milijona evrov. 

Zdravstveni minister je napovedal, da bodo jeseni zagotovo ponovili razpis na nove nedopustno dolge čakalne vrste in tudi za vse, kar ne bo v tem času realiziranega. 

A strokovni direktor novomeške bolnišnice dr. Boštjan Kersnič že zdaj opozarja, da programov po nacionalnem razpisu ne bodo mogli izpeljati, saj se trenutno primarno posvečajo covidnim bolnikom, razmere pa se zaostrujejo. Rešitev pri obvladovanju čakalnih dob v času epidemije Kersnič vidi v oblikovanju covid bolnišnice, saj bi tako lahko bolj racionalno obladovali covid paciente na enem mestu, preostali bolnišnični kadri pa bi se lahko posvetili obvladovanju čakalnih dob. Poklukar covid bolnišnico vidi kot rezervni plan. "O centralni covid bolnišnici razmišljamo samo v primeru, da bi presegli lanskoletne maksimalne številke, potem seveda je naslednji korak, da se ena bolnišnica posveti v celoti covidu." Tudi v ljubljanskem kliničnem centru smo preverili, če bodo uspeli izpeljati programe po nacionalnem razpisu, odgovori so le, da "se je in se bo program dela prilagajal obsegu epidemije."

Nacionalni razpis pri končnem izboru ponudnikov daje prednost javnim zdravstvenim zavodom, po mnenju zbornice za to ni stvarnega in razumnega razloga

Zbornica je avgusta lani vladi in državnemu zboru predlagala, da se ob pripravi novega interventnega zakona za zajezitev posledic epidemije vanj vključi vse izvajalce zdravstvene dejavnosti, četudi nimajo podeljene koncesije. Aktualni nacionalni razpis sicer predstavlja ukrep za skrajšanje čakalnih dob, ki ga je zbornica predlagala deležnikom, toda razpis nerazumno omejuje zasebne izvajalce. "Nacionalni razpis pri končnem izboru ponudnikov daje prednost javnim zdravstvenim zavodom, za kar po mnenju zbornice ni stvarnega in razumnega razloga. Vsi izvajalci bi morali imeti enake možnosti za vključitev v izvajanje predmetnih ukrepov. Ključni kriterij izbiranja med izvajalci bi morale biti okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bodo storitve in programi, ki so predmet nacionalnega razpisa, pravočasno in kakovostno izvedeni." 

 "Nekakovostni podatki NIJZ o čakalnih seznamih"

"Opozorila so prejeli, ker niso zagotovili ažurnih in resničnih podatkov o prostih terminih oziroma okvirnih terminih, številu uvrščenih na čakalni seznam ter druge podatke, ki se jih posreduje v zbirko eNapotnica in eNaročilo", pojasnjuje zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc. Prav zdravstveni inšpektorat in ZZZS namreč izvajata nadzor glede vodenja čakalnih seznamov izvajata Zdravstveni inšpektorat in ZZZS. 

Zdravstveni inšpektorat je lani opravil 74 nadzorov, ugotovil je neskladnosti pri 15-ih zavezancih, od tega pri 11-ih koncesionarjih, tudi pri družbi Nefrodial za dializno zdravljenje in jim izrekel skupno 24 opozoril. V tem letu je ugotovil neskladnosti pri čakalnih seznamih pri 20 zavezancih in izrekel 25 opozoril, večinoma javnim bolnišnicam, največ pa UKC Maribor. 

ZZZS je lani izvedel osem nadzorov vodenja čakalnih seznamov in eNaročanja, oziroma usklajenosti podatkov in v enem nadzoru je bila izrečena pogodbena kazen - to je v Zdravstvenem domu Tržič, kjer se je med drugim preverjalo tudi usklajenost objavljenih podatkov o čakalnih dobah - ker ti niso bili usklajeni, je bila izrečena kazen v višini 400 evrov. V ostalih sedmih postopkih ZZZS ni ugotovil nepravilnosti.

Sicer nadzore otežujejo podatki NIJZ v sistemu eNaročanja, ki po mnenju ZZZS-ja še vedno niso kakovostni, številna prenaročanja zaradi epidemije so nejasnosti v podatkih še povečala. 

Zdravstvenemu domu Slovenske Konjice je bila v letih 2017-2020 izrečena najvišja pogodbena kazen, in sicer v letu 2018. ZZZS je opravil nadzor nad spoštovanjem pravilnosti vodenja čakalnega seznama za zobozdravstvo odrasli, kazen je znašala 2.400 evrov.

OECD: V Sloveniji več kot 85 odstotkov pacientov čaka več kot tri mesece na operacijo sive mrene

Po podatkih OECD so se povprečne čakalne dobe za ljudi, ki so bili leta 2019 (ali 2018) operirani zaradi sive mrene, gibale od približno 30 dni v Italiji, na Madžarskem in Danskem, do približno 250 dni na Poljskem. Delež bolnikov, ki so v istem letu ostali na čakalni listi več kot tri mesece, se je gibal od 7 odstotkov na Madžarskem do več kot 85 odstotkov v Estoniji, na Poljskem in v Sloveniji.

Za zamenjavo kolka so bile povprečne čakalne dobe od 35 do 50 dni na Danskem, Madžarskem in v Italiji, do 180 dni na Poljskem in 250 dni v Estoniji. Tistih,  ki bili na čakalni listi več kot tri mesece, je bila četrtina na Švedskem, velika večina - 90 odstotkov ali več pa v Estoniji in Sloveniji. Enak vzorec se pojavi pri zamenjavi kolena, čeprav so v večini držav čakalne dobe nekoliko daljše kot pri zamenjavi kolka.