Najnižja izplačana izjemna starostna pokojnina je januarja 2018 znašala 347,12 evra, najvišja pa 1.809,48 evra. Po Zakonu o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, ZPIZ izplačuje izjemne pokojnine v celoti. Razliko med pokojnino, ki bi jo posameznik prejel po splošnih predpisih, in izjemno pokojnino, pa povrne proračun. Znesek najnižje obveznosti države za uživalce izjemne starostne pokojnine je v januarju 2017 znašal 15,33 evra, najvišji pa 1.447,58 evra.
Junija lani je Državni zbor na predlog poslanca DeSUS-a Petra Vilfana sprejel zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne športne dosežke. Dodatek se obeta okoli 200 nekdanjim športnikom, a večina je še daleč do upokojitve. Upravičenci so nosilci medalj z olimpijskih in paraolimpijskih iger, olimpijade gluhih in šahovske olimpijade, nosilci medalj s svetovnih prvenstev v olimpijskih športih, športni delavci in športniki prejemniki Bloudkovih nagrad.
Do dodatka niso upravičeni tisti športniki, ki so bili v svoji karieri kaznovani z dvema ali več leti prepovedi nastopanja zaradi dopinga. Izjemne pokojnine med drugim že prejemajo: košarkarji Ivo Daneu, Borut Bassin, Aljoša Žorga, telovadca Miro Cerar, Tine Šrot, smučarski skakalec Jože Šlibar.
Prejemnikov borčevskih pokojnin (udeleženci NOB, španske vojne, narodni heroji, nosilci Partizanske spomenice) je 10.438. Tretjina je bila udeležena v boju zoper okupatorja, dve tretjini prejemnikov borčevskih pokojnin so svojci pokojnih borcev – vdove in otroci.
Najmlajši prejemnik družinske pokojnine za pokojnim borcem je star 22 let. Najmlajši udeleženec NOB, ki prejema borčevsko pokojnino, je star 80 let, najstarejši pa 103 leta.
Deset najvišjih borčevskih pokojnin se giblje v razponu od 1.827,57 evrov do 1.899,97 evrov, invalidskih od 1.264,90 evrov do 1.803,11 evrov in družinskih od 1.319,64 evrov do 1.382,39 evrov.
Povprečna starostna znaša 817,94 evra, invalidska 694,29, družinska oziroma vdovska pa 462,73 evra.
Pridobitev pravice do starostne pokojnine borcev NOB je nazadnje urejal Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je veljal v obdobju od 1. 7. 1983 do 31. 3. 1992.
Za borce NOB so se štele osebe, ki se jim je ves čas od vstopa v NOB pa do 15. 5. 1945 nepretrgoma štel v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju.
Za borce NOB pred 9. 9. 1943 (kapitulacija Italije) so pravico do starostne pokojnine pridobili pod milejšimi pogoji, kot so sicer veljali za t. i. splošne zavarovance (5 let krajša pokojninska doba oziroma 5 let nižja starost), medtem ko so borci NOB od 9. 9. 1943 dalje pravico do starostne pokojnine pridobili pod enakimi pogoji kot vsi ostali zavarovanci.
Tako kot splošnim zavarovancem se je tudi borcem NOB starostna pokojnina odmerila na podlagi plač.
Razlika je bila v tem, da je bila za borce NOB pred 9. 9. 1943 določena ugodnejša lestvica za odmero pokojnine, da so imeli pravico do odmere pokojnine na podlagi petletnega povprečja plač (po splošnih predpisih se je upoštevalo 10-letno povprečje), najmanj pa od t. i. zajamčene pokojninske osnove. Borcem NOB od 9. 9. 1943 dalje se je pokojnina odmerila na enak način kot drugim zavarovancem, s tem, da so imeli pravico do povečanja pokojnine, če je njihova pokojnina glede na dopolnjeno pokojninsko dobo znašala manj kot 85 odstotkov pokojninske osnove.
Povečanje je bilo odvisno od leta vstopa v NOB, povečala pa se je največ do 85 odstotkov pokojninske osnove.
Borci NOB, ki so nosilci Partizanske spomenice 1941 (visoko jugoslovansko vojaško in civilno odlikovanje, podeljeno vsem udeležencem NOB, odlikovanje je bilo podeljeno tudi osebam, ki so pozneje vstopile v NOB), so na podlagi Zakona o temeljnih pravicah imetnikov Partizanske spomenice 1941 imeli pravico do pokojninskega dodatka, ki je enak razliki med pokojnino in njegovim 100-odstotnim povprečnim mesečnim dohodkom v zadnjih 12 mesecih pred upokojitvijo.
Od 1. 4. 1992 dalje Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za borce NOB ne določa več posebnih pogojev za pridobitev pravice ter odmero starostne pokojnine.
V primeru smrti uživalca pokojnine – borca NOB se družinskim članom družinska oziroma vdovska pokojnina odmeri od pokojnine, do katere je imel pokojni uživalec pokojnine pravico.
KOMENTARJI (2066)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.