Ključne prednosti evra oziroma enotne evropske valute so bržkone potovanja, odprava stroškov menjave valut, večje število turistov v Sloveniji, večja konkurenčnost.
Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je januarja leta 2003 znašala 244.095 SIT, januarja letos pa 1.729,15 evra. Po revalorizirani vrednosti se je povprečna mesečna bruto plača v 16 letih zvišala za 303,12 evra. Statistični urad RS (Surs) ob tem ugotavlja, da so se cene dobrin zviševale počasneje kot plače.
Mit, da si od uvedbe evra lahko privoščimo manj, statistični podatki ovržejo. Podrobno smo o tem, da lahko v Evropi več pijemo, jemo in potujemo, a ne vsi, pisali že v tem članku.
Drži pa, da so se zaradi uvedbe evra v prvih letih cene zvišale, zvišala se je tudi inflacija. Leta 2007 in 2008 je imela Slovenija najvišjo inflacijo v evroobmočju, ki se je leta 2015 spremenila v 0,8-odstotno deflacijo. Od leta 2006 do leta 2015 so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 20,2 odstotka, v Ekonomski in monetarni uniji (EMU) pa 15,2 odstotka.
Evro valuta tudi v Črni gori in na Kosovu
Prvih enajst držav (Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Irska, Luksemburg, Nizozemska, Avstrija, Portugalska, Finska in Španija ) je 1. 1. 1999 uvedle evro kot knjižni denar. 1. januarja 2001 se jim je pridružila še Grčija, ki v prvem krogu ni izpolnjevala maastrichtskih konvergenčnih meril. Evrski bankovci in kovanci so prišli v obtok 1. januarja 2002.
| Navdih za simbol za evro (€) je bila grška črka epsilon (), ki se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici, in to, da vzporedni črti ponazarjata stabilnost. |
Slovenija se je na prevzem evra pripravljala praktično od vstopa v EU, torej tri leta. Doseči je morala stabilnost javnih financ, cen, obrestnih mer in deviznega tečaja.
Danes z evrom plačuje 339 milijonov prebivalcev Evropske unije (EU) oziroma 19 od 28 držav članic EU. Evro imajo še v šestih drugih evropskih državah, Andori, San Marinu, Vatikanu, Monaku. V Črni gori in na Kosovu je evro domača valuta kot naslednik nemške marke brez uradnih sporazumov z EU, ker je bila pred uvedbo evra na teh območjih nemška marka de facto valuta. Evro je druga najpomembnejša mednarodna valuta za ameriškim dolarjem.
Slovenija je z uvedbo evra pri Evropski centralni banki (ECB) na prebivalca naročila 147 kosov kovancev in 47 kosov bankovcev ali skoraj 1.150 evrov. V obtoku je med bankovci količinsko in vrednostno najpogostejši apoen za 50 evrov, med kovanci pa količinsko za 1 cent, vrednostno za 2 evra. |
Slovenija je do zdaj izdala 13 spominskih dvoevrskih kovancev. Zadnjega lani ob svetovnem dnevu čebel.
Tolarskih kovancev v Banki Slovenije ne morete več zamenjati, še vedno pa lahko tolarske bankovce, saj so zamenljivi brez časovne omejitve.
Prihodnost evra
Ekonomist Jože P. Damijan je na svojem blogu opozoril na komentar Barryja Eichengreena iz Berkleyja, za Damijana najbrž najboljšega med ekonomskimi zgodovinarji, specializiranimi za monetarne zadeve. "Eichengreen pravi, da je bil, če je preživetje ključni test uspeha, evrski eksperiment uspeh. Toda ker je bil evro zasnovan na napačnih temeljih in evrska monetarna integracija izpeljana niti ne četrtinsko, evropska monetarna integracija ne more delovati. Njen slab dizajn bo produciral vedno nove krize, ki jih brez evra ne bi bilo.
Drugače rečeno, če želimo stabilno monetarno unijo s stabilno skupno valuto, se moramo odpovedati nacionalni suverenosti posameznih članic. Kar se zdi danes, po 20 letih izkušnje skupne valute, bistveno bolj nemogoče kot pred 20 leti.
Če bo evro preživel, pravi Eichengreen, bo zgolj zato, ker ga je še težje zapustiti kot EU. Kar je garancija za številne bodoče krize."
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.