Mesec na pamet o tem, da zdravniki ne bežijo v tujino, ampak v zasebni sektor
Izjava Luke Mesca je zavajajoča. Uradnih podatkov, koliko zdravnikov je šlo k zasebnikom, ni. Z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so nas ob tem opozorili: "Te trditve ne moremo podkrepiti s podatki iz RIZDDZ. Primer: tudi če gre zdravnik v zasebni sektor in ima koncesijo, je s tem dejansko še v javnem sektorju. Tako prikaz podatkov nikakor ne bi bil realen."
Pridobili pa smo podatke Zdravniške zbornice, ki je letos, do konca februarja, izdala 75 potrdil o dobrem imenu, ki ga potrebujejo zdravniki, če odidejo v tujino. 8 zdravnikov se je v tujini že zaposlilo. Lani in predlani so številke zelo podobne. V tujino je odšlo obe leti 23 zdravnikov, potrdil o dobrem imenu so leta 2016 izdali sploh največ v zgodovini, 236. Največ zdravnikov pa je odšlo v tujino leta 2014, 33.
Število zdravnikov, ki delajo v tujini, se po podatkih Zdravniške zbornice povečuje. Gre za zdravnike, ki delajo v tujini in so še vedno člani Zdravniške zbornice Slovenije, poudarjajo na Zdravniški zbornici in opozorijo, primerov, da se zdravniki vrnejo nazaj v Sloveniji, je zelo malo.
Erjavec o premajhnem številu zdravnikov
Po podatkih OECD ta trditev ne drži. Slovenija ima 2,8 zdravnika na tisoč prebivalcev, Irska in Velika Britanija enako kot Slovenija, Kanada in ZDA 2,6 zdravnika na tisoč prebivalcev.
Drugačne so številke Eurostata. Povprečje EU na 1000 prebivalcev so 3,4 zdravniki, v Sloveniji pa 3,3 zdravniki na 1000 prebivalcev.
Ob tem so nas na Zdravniški zbornici opozorili, da nekatere specialnosti v Sloveniji in EU niso povsem primerljive. Npr.: v Sloveniji družinski zdravniki zdravijo le odrasle osebe, medtem ko otroke zdravijo pediatri na primarni ravni ( v Evropi večinoma družinski zdravniki zdravijo tudi otroke). Poleg tega imamo v Sloveniji ginekologe tudi na primerni ravni – dispanzerji za žene, kar v večini držav EU ni praksa. Zato pri specialnostih družinski zdravnik, ginekolog in pediater podatki niso povsem neposredno primerljivi.
Zlasti je premalo je družinskih zdravnikov, kardiologov, ortopedov in nevrokirurgov.
Od minimalne plače 150 evrov za zdravstvo
Matej Tonin, NSi, je izjavil: "Človek, ki ima minimalno plačo, plačuje vsak mesec 150 evrov za zdravstvo in ko potrebuje zdravljenje, ne pride na vrsto."
Toninova izjava drži. Zavarovanec z minimalno plačo (842,79 evra bruto) mora plačati 118,17 evra prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in sicer prispevek zavarovanca za obvezno zdravstveno zavarovanje v višini 6,36 % od osnove, prispevek delodajalca v višini 6,56 % od osnove in prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53 % od osnove.
Premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje znaša približno 30 evrov na mesec.
Mesečna obveznost zavarovanca torej znaša 149 evrov.
Povprečna pokojnina na Madžarskem je 360 evrov in ne 200 evrov, kot je izjavil Erjavec
Po podatkih madžarskega Centralnega statističnega urada (www.ksh.hu) je povprečna pokojnina v letu 2017 znašala 115.083 forintov ali 360,29 evra in ni obdavčena. Povprečna bruto mesečna plača je bila v tem letu po istem viru 297.017 forintov ali 929,86 evra, povprečna neto plača pa 197.500 forintov ali 618,31 evra. Vse številke so torej precej višje od tistih, ki jih je v soočenju navajal predsednik stranke upokojencev Karl Erjavec.
KOMENTARJI (702)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.