Nedotakljivi dopusti v javnem sektorju – tudi 66 dni na leto

Medicinska sestra Irena Potočar ima 43 dni letnega dopusta, učiteljica razrednega pouka Jožica Frigelj 36 dni, državni uradnik Peter Pogačar 41 dni, trgovka Mirjana Janjić 27 dni in vojakinja Silvestra Sadar 30 dni.

Janjićeva, ki dela v zasebnem sektorju, ima torej najmanj dopusta. In tudi po podatkih statističnega urada imajo v povprečju zaposleni v javnem sektorju pet dni letnega dopusta več kot v zasebnem. Poglobljen članek o dopustih v gospodarstvu bomo sicer objavili v petek. Takšna razlika po mnenju Luke Tičarja, donedavnega predstojnika Katedre za delovno in socialno pravo na pravni fakulteti v Ljubljani, niti ni tako problematična. "Če je razlika med dopustom 25 in 30 dni, to ni problem. Problem je, če je (v javnem sektorju, op. a.) 60 dni dopusta, to so trije meseci, ko jih ni v službi. Si predstavljate, kako bi bilo to v zasebnem sektorju? Bi te nekdo po zdravju vprašal, s katere lune si pa padel, ker to ne gre."  In naloga države – tako Tičar – je, da tako velike razlike v javnem in zasebnem sektorju brzda.

Zdravstvo je dejavnost z najdaljšimi dopusti v državi, v lanskem letu bil rekorder z 66 dnevi dodeljenega letnega dopusta. Gre za strežnico v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, ki med drugim dela v območju sevanja. Več podrobnosti o dopustih v zdravstvu bomo razkrili v četrtek.

Fokus dopustov v kolektivnih pogodbah, ki so preživete

Eden od razlogov, zakaj so v javnem sektorju daljši dopusti, je v tem, da so zaposleni nekoliko starejši kot v zasebnem sektorju. To pa se odraža tudi v povprečni starosti in posledično v dopustih.

Namreč, slovenski sistem je zastavljen tako, da se število dni letnega dopusta povečuje s starostjo in osebnimi okoliščinami, pa tudi boleznijo in invalidnostjo, kar pogosto pride s starostjo, pojasnjuje Jana Javornik, profesorica na Univerzi v Leedsu v Združenem kraljestvu.

Poleg tega je v Sloveniji tradicija še iz časa pred osamosvojitvijo, da se v kolektivnih pogodbah zelo ekstenzivno ureja letni dopust. Zakon določa osnove, minimum, nekaj dodatnih dni, medtem ko je fokus zlasti pri letnem dopusti ravno v kolektivnih pogodbah, pravi Tičar. "Kolektivne pogodbe pa so odraz uspešnosti pogajalk in pogajalcev," pravi Jana Javornik. 

Vzemimo za primer kolektivne pogodbe, ki veljajo za zaposlene v zdravstvu, v izobraževanju in trgovini ter Zakon o državni upravi, ki ureja letni dopust državnih uradnikov. Kakšen je letni dopust za zaposlenega v teh dejavnostih, ki ima 12 let delovne dobe, dva predšolska otroka, nima vodstvenih položajev in ima sedmo stopnjo izobrazbe?

V trgovini bo takšen delavec lahko dobil kvečjemu 27 dni dopusta. Če ne dela v nočnih urah, dan manj. Učitelj bo imel 31 dni dopusta, pri čemer za vsakega otroka, mlajšega od sedmih let, prejme po dva dni dodatnega dopusta. Do 10 dni dodatnega dopusta lahko dobi še v primeru, če dela z otroki z motnjami v duševnem razvoju. 

Zaposlenemu v državni upravi bo določen dopust vsaj 26 dni, ki pa se mu lahko poviša za tri dni, če je dobro ocenjen pri delu, dodatne dneve dopusta lahko dobi za delo v posebnih razmerah. Medicinska sestra bo dobila vsaj 28 dni dopusta, ki pa se ji lahko glede na delovne pogoje podaljša na 45 oz. 55 dni, če je pri svojem delu izpostavljena sevanju.

Medicinska sestra: 'Z zaposlenimi v državni upravi se ne moremo primerjati'

Najvišjemu možnemu dopustu v svoji dejavnosti se torej približuje Potočarjeva, ki kot medicinska sestra dela v enoti intenzivne terapije v Splošni bolnišnici Novo mesto. V zdravstvu je zaposlena 37 let, na intenzivni terapiji dve leti manj. "Imam 43 dni dopusta, ker mi pripadajo vse bonitete na starost na pogoje dela, in to je maksimum, ki ga lahko dosežemo praktično tik pred pokojem," pojasnjuje Potočarjeva.

Kot opozarja Potočarjeva, je delo v intenzivni terapiji zelo obremenjujoče – tako fizično in psihično. "Imamo veliko odgovornost, skrbimo za najbolj kritično bolne paciente. Ponoči je delo skoraj enako težko kot podnevi. Moraš biti na preži 24 ur na dan in maksimalno pozornost posvečati bolniku." In za delo na intenzivni terapiji lahko medicinska sestra dobi štiri dni dodatnega dopusta, še dva dni za delo v dežurstvu oz. ponoči.

Ali je lahko njeno delo in zaslužen dopust, da si telesno in duševno odpočije, primerljivo z drugimi poklici? "Če primerjam ljudi v javni upravi, se ne moremo primerjati," pravi.

Zaposleni v državni upravi – gre za zaposlene na ministrstvih, občinah itd. – praviloma kakšnih posebnih okoliščin pri delu nimajo, saj gre večinoma za pisarniško delo. Povprečno imajo nekaj več kot 32 dni dopusta.

A so tudi na ministrstvih zaposleni takšni, ki imajo letnega dopusta krepko čez 40 dni, na ministrstvu za visoko šolstvo je zaposleni s 50 dnevi dopusta. Tudi Pogačar, ki na ministrstvu za javno upravo vodi direktorat za javni sektor, je letos dobil 41 dni dopusta. 

Vojaki na misijah z dodatnim dnevom dopusta na sedem dni dela

V posebnih pogojih dela delajo tudi vojaki, zlasti ko so na misijah. Od leta 1997, ko je Slovenska vojska prvič napotila svoje pripadnike na humanitarno operacijo v Albanijo, je bilo okoli 15.000 napotitev na različne operacije in misije.

Povprečno je vojaku odmerjeno 33 dni letnega dopusta, v letošnjem letu je najdaljši dopust v vojski znašal 45 dni. Kot pojasnjuje Sadarjeva, je minimalno število dopusta v vojski 20 dni. S takšnim dopustom začne začetnik. Za zahtevnost oz. posebne pogoje dela vojaku pripada največ 10 dni dodatnega dopusta.

Trenutno je na misiji 270 pripadnikov Slovenske vojske. In kako je z izkoriščanjem dopusta vojakov na misiji? Vojaku na misiji na vsakih sedem dni dela pripada en dodaten dan dopusta. V času misije tako pridobi več kot 20 dni dodatnega letnega dopusta, koristi ga lahko 18 dni. Razliko potem koristijo v dveh mesecih po povratku z misije, pojasnjuje Sadarjeva.

V državni upravi povprečje 32 dni, starejši delavec enkrat več kot začetnik

Velike razlike med dopusti niso le v javnem in zasebnem sektorju, pač pa tudi znotraj javnega sektorja, celo znotraj državne uprave. "Po enotnih kriterijih v javnem sektorju zaposlenim pripada različno število dni dopusta glede na to, v katerem delu javnega sektorja delajo. Vsi pa smo plačani iz javnih sredstev in to ni prav," opozarja generalni direktor Direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo Peter Pogačar. 

Državni uradniki imajo v povprečju nekaj več kot 32 dni dopusta. A ker se za zaposlene v državni upravi za odmero dopusta uporablja Zakon o delavcih v državnih organih, imajo začetniki pogosto odmerjen dopust, ki je pod minimumom, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih – se pravi manj kot 20 dni. Takšen začetnik potem vseeno dobi 20 dni dopusta, da zadostijo minimumu. "Ampak če Zakon o delovnih razmerjih določa kot minimum 20 dni letnega dopusta, mar je prav, da v državni upravi mlademu začetniku odmerimo 16 dni in mu potem dodajamo število dni dopusta, da potem doseže tisti minimum? To enostavno ni prav. In na drugi strani imamo celo ekscesne dni dopusta v javnem sektorju, ki presegajo 50 dni na leto. To pa je preveč," poudarja.

Kot poudarja, so "v državni upravi razlike za popolnoma primerljivo delo popolnoma previsoke. Skoraj enkrat več dni dopusta dobi starejši delavec v primerjavi z mlajšim delavcem, ki je začetnik." Tudi primerjava z drugimi evropskimi državami kaže, da imajo v večini držav med 25 in 30 dni dopusta v državni administraciji. "Tako da imamo res več dni dopusta kot naši kolegi v drugih državah članicah EU."

Prva zmaga sindikatov – dolgih dopustov ne bodo omejevali

Zato so pripravili predlog Zakona o javnih uslužbencih, ki bi za vse zaposlene v javnem sektorju – poleg državne uprave tudi denimo za zaposlene v zdravstvu, šolstvu, Policiji, vojski itd. – poenotil kriterije, ki so skupni oz. primerljivi za vse javne uslužbence. To je dopust za delovne dobe, izobrazbe, delovne uspešnosti in vodenja, skupaj pa ne bi presegli 30 dni dopusta.

Kaj bi to konkretno pomenilo? Če ponovno vzamemo primer zaposlenega v javnem sektorju z 12 leti delovne dobe, dvema predšolskima otrokoma, brez vodstvenih položajev in s sedmo stopnjo izobrazbe. Po predlogu nove ureditve bi imel na leto 28 dni dopusta. K temu bi lahko prišteli še en dan za delovno uspešnost, bi pa dobil dodatne dni za posebne pogoje dela in druge osebne okoliščine.

Predlog je do konca avgusta v medresorskem usklajevanju, a so sindikati še pred tem dosegli, da se za večji del javnega sektorja vsaj zaenkrat ne bo spremenilo nič – iz predloga zakona so črtali določbe, ki urejajo dopuste javnih uslužbencev. Namreč, kot tudi priznava Pogačar, bi se po enotnih kriterijih verjetno našlo več takšnih, ki bi dobili manj dni dopusta kot preteklo leto, kot tistih, ki bi dobili več dopusta.

Načrtovane spremembe nameravajo tako vnesti le v kolektivno pogodbo, ki velja za zaposlene v državni upravi, pravosodnih organih in lokalni upravi. Za ostale zaposlene v javnem sektorju pa se bodo okoli dopustov pogovarjali v ločenih pogajanjih.

Je pa trenutno v pripravi za vladno obravnavo tudi predlog novele Zakona o delovnih razmerjih, v katerem ministrstvo za finance predlaga, da se omeji število plačanih dni dopusta. Na ministrstvu za finance ne želijo razkrivati vsebine pripomb, medtem pa na resorju za delo, ki je pripravil predlog sprememb zakona, pravijo, da je omejevanje števila plačanega dopusta javnim uslužbencem – če je ta potrebno – treba reševati v zakonodaji, ki ureja delo javnih uslužbencev. "Prav tako verjamemo, da ministrstvo za finance nima namena omejevati, koliko dni dopusta lahko zasebna podjetja ponudijo delavcem – takšno omejevanje bi bilo v nasprotju z namenom Zakona o delovnih razmerjih." 

Ministrom in poslancem največ 40 dni dopusta

V nasprotju z večino zaposlenih v javnem sektorju pa imajo omejitev, koliko dopusta lahko imajo, poslanci in funkcionarji. Po Zakonu o poslancih imajo namreč lahko kvečjemu 40 delovnih dni letnega dopusta. 52 poslancev ima v letošnjem letu dodeljenega 40 dni dopusta, povprečni dopust med poslanci pa je 37,7 dneva.

* Gre za sorazmerni del dopusta; Bešič Loredan od julija več ni minister za zdravje.

** Gre za sorazmerni del dopusta; Poklukar je bil za ministra potrjen februarja letos.

Povprečno imajo na ministrstvih nekaj čez 30 dni dopusta, največ na ministrstvu za zunanje zadeve, kjer je povprečje 34 dni. Najdaljši dopust zaposlenega na ministrstvu – ne gre za funkcionarja – znaša 50 dni, in sicer na ministrstvu za visoko šolstvo.

Noben minister nima daljšega dopusta od 40 dni, tudi ministrski predsednik Golob ne. Namreč, ministri sodijo med tiste funkcionarje, ki se jim dopust odmerja po Zakonu o poslancih. Medtem pa se denimo državnim sekretarjem, ki tudi spadajo med funkcionarje, dopust odreja po drugem zakonu, ki ne vsebuje te omejitve.

Na podlagi podatkov o dopustih županov je razvidno, kakšno težo ima starost, pa tudi izobrazba, pri določitvi dopusta v državni upravi. Denimo župan Celja Matija Kovač je najmlajši med župani mestnih občin, ima 34 let, pa tudi najmanj odmerjenega dopusta – 26 dni. Med župani mestnih občin pa ima največ letnega dopusta Matjaž Rakovec – 43 dni.

Ostali župani mestnih občin imajo sicer kvečjemu 40 dni dopusta – tudi denimo ljubljanski župan Zoran Janković. Dopusti se županom, ki spadajo med funkcionarje, odmerjajo po Zakonu o delavcih v državnih organih, pri čemer županu za zahtevnost dela pripada dodatnih osem dni letnega dopusta. "Praviloma to pomeni, da bo letni dopust manjši od 40 dni, vendar pa teoretično vseeno obstaja možnost, da bi presegal število 40," pravijo na ministrstvu za javno upravo. A hkrati dodajajo, da bi bilo to mogoče le v primerih, če bi se hkrati steklo več osebnih okoliščin – npr. da gre za funkcionarja, ki je starejši od 50 let in hkrati tudi invalid in morebiti še katera druga okoliščina.

Veliko dopusta, kakšen izkoristek?

A ob tem, da se nekaterim javnim uslužbencem odmerjajo razmeroma visoki dopusti, je vprašanje, koliko ga sploh izkoristijo. Ljubljanski župan Janković je večkrat javno izpostavil, da na leto koristi pet dni dopusta. Pripada mu sicer 40 dni.

Tudi Pogačar, generalni direktor na ministrstvu za javno upravo, ga kljub 41 dnem odmerjenega dopusta letno izkoristi kvečjemu 25. Ocenjuje, da ima preveč dopusta? "Težko je reči, da imaš preveč dopusta. Vendar glede na položaj, ki ga opravljam, je seveda nepredstavljivo, da bi bil 41 dni na leto na dopustu. Ministrica verjetno ne bi bila najbolj zadovoljna."

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han je letos porabil 10 od dodeljenih 40 dni letnega dopusta. "Glede na situacijo zaradi poplav tudi ne namerava izkoristiti vsega dodeljenega dopusta." Milena Kramar Zupan je direktorica novomeške splošne bolnišnice. Letos ima dodeljenega 42 dni dopusta, a: "Svojega dopusta do zdaj še nisem nikoli v popolnosti izkoristila. Če si res želiš biti v stiku s stroko, odgovornostjo, ki jo nosim kot direktorica tako velike bolnišnice, je zelo težko biti 42 dni doma."

Sistem iz drugih časov, razmere popolnoma drugačne kot pred 30 leti

In kako naprej? Kolektivne pogodbe, ki so najbolj radodarne z dopusti, so zelo stare – razmere izpred 20 ali 30 let so zelo drugačne, kot so danes, poudarja Tičar. "Seveda v 90. letih, ko se je ta stvar začela razvijati, ko so se opolnomočili sindikati in se razmere na trgu uredile, je šla stvar z vidika delavca zelo dobro, ampak danes je ta stvar v bistvu preživeta. Seveda bi bilo fino, da bi imel vsak 50 dni dopusta, ampak enostavno ne gre," opozarja Tičar.

Čeprav je ministrstvo za javno upravo pripravilo zakon, s katerim so prvotno želeli posegati tudi v dopuste vseh javnih uslužbencev – gre torej za skoraj 190.000 ljudi v državi, pa podatka o povprečnih in najvišjih dopustih po različnih sektorjih in poklicnih skupinah v javnem sektorju – kot trdijo – nimajo.

Jana Javornik tudi opozarja, da ne pozna slovenske raziskave, ki bi kakor koli merila zadovoljstvo zaposlenih in delodajalcev s trenutnim sistemom dopustov. "Zagotovo pa se v utečen sistem poseže zgolj in samo z izredno dobrimi argumenti in na podlagi skorajda popolnih dejstev," je opozorila. 

Praksa dodeljevanja dopustov se precej razlikuje od tega, kar veleva zakon. Imamo primere dobrih praks, denimo tudi v Sloveniji, a pomenijo odstope od normativnih praks in bi jih lahko inšpekcija ocenila kot kršitev zakonodaje. "Skratka, v 21. stoletju je treba zagotovo pogledati, ali je sistem, kakršnega smo vzpostavili v nekih drugih časih, še enako vzdržen, še enako sprejet, ampak ne tako, da avtomatično posežeš z rezi, ampak tako, da najprej narediš res resno analizo tega, kje deluje, kje ne deluje," je poudarila.