(Ne)kulturna demontaža in vojna z mediji

Zbiratelj ali revizor - izbiri novih direktorjev je stroka nasprotovala, v večini nimajo primernih izkušenj ali izobrazbe

V kadrovskem kotlu pod okriljem kulturnega ministra Vaska Simonitija vre. Sedem kadrovskih potez smo našteli v zadnjih dveh mesecih v ključnih nacionalnih kulturnih ustanovah, osma v Muzeju novejše zgodovine Slovenije je pred vrati, najbrž tudi deveta za nov muzej osamosvojitve. Sprožili niso le slabe volje, ampak upor, pisma podpore, proteste in vprašanja, čemu demontaža kulture? Z menjavami ljudi, ki dobro vodijo zgodbe in imajo mednarodni ugled, s spreminjanji aktov v Narodnem muzeju, Moderni galeriji in Javni agenciji za knjigo in s tem nižanjem strokovnih kompetenc za nameščanje direktorjev brez vodstvenih ali strokovnih izkušenj, ki niso le vodje institucij, ampak odgovorni tudi za program, vizijo nacionalnih kulturnih ustanov, mednarodni ugled, priliv evropskega denarja? Zakaj niso dovolj odlični rezultati dobrih direktorjev? Zakaj so nacionalne institucije postale parkirišča strankarskih kupčkanj?

Po vrsti. Odšli so: Renata Zamida, Tanja Roženbergar, Barbara Ravnik, Matevž Čelik, Ivan Nedoh, Zdenka Badovinac in mesto dobili Sebastjan Eržen, Natalija Polenec, Pavle Car, Bogo Zupančič, Ženja Leiler Kos in Robert Simonišek. Ostala je le Barbara Jaki in dobila četrti mandat direktorice v Narodni galeriji. Dva direktorja sta že na Zavodu za zaposlovanje, bo še tretja?

Ali enaka usoda čaka še eno uspešno direktorico Kajo Širok iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije? Postopek izbire novega direktorja še vedno traja, končal naj bi se v tem tednu, vedno bolj jasna pa so namigovanja, da se v muzej vrača Jože Dežman, človek, ki milo rečeno razburja tudi z izjavami. Kritičnim zgodovinarjem je dejal, da 'trosijo blodnje' in 'prodajajo puhlo repo', Zvezo borcev je imenoval za 'zvezo norcev', njegovo stališče, da se partizani v drugi svetovni vojni niso borili proti okupatorju, ampak proti Slovencem, pa je pripeljalo do vrelišča v stroki in Zvezi združenj borcev NOB. Po govoricah v kulturi sodeč, bo tako 1. februarja Širokova, uspešna direktorica, najverjetneje pristala na Zavodu za zaposlovanje.

Na čelo osrednje nacionalne agencije za knjigo revizor

Renato Zamida, direktorico Javne agencije za knjigo (JAK), so razrešili po dveh letih. Na njeno mesto so za vršilca dolžnosti postavili specialista revizije Sebastjana Eržena. Njegova pot - od zaposlitve v kabinetu kulturnega ministra, preko člana in predsednika sveta JAK do vršilca dolžnosti.

Sledila je sprememba ustanovitvenega akta JAK in tako nižanje strokovnih kompetenc, torej, da niso ne univerzitetna izobrazba in ne vodstvene izkušnje s področja dela agencije več med pogoji, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki je lahko imenovana za direktorja agencije. 

Zamido so odstavljali od začetka letošnjega leta. O številnih pritiskih, ki so se vršili tako na člane sveta agencije kot na odločevalce, da bi vlada Zamido zamenjala, smo govorili tudi v rubriki 24ur Fokus. Za njeno razrešitev naj bi si prizadeval tudi Mitja Čander, direktor založbe Beletrina in od junija tudi novi član sveta agencije.

Nekdanja člana sveta - predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen in pisatelj Slavko Pregl - sta potrdila klice in pritiske. Pregl je bil celo konkreten, kako je v stik z njim stopil prav Čander. "Vsebina je bila ta: Renato Zamida je treba zamenjati, ker ne dela dobro in na nek način škoduje agenciji. Problem je bil, ker jaz na to nisem odgovarjal. In zadnje sporočilo, ki sem ga dobil od njega, je, da ima vtis, da je ne bom zamenjal in da to ne bo dobro." 

Oba sta takšne pritiske doživela prvič v svojih dolgoletnih karierah in oba je vlada nato poleti razrešila s položajev. Pred tem so razrešili še Staša Ravterja, zdaj je ravnatelj Opere, nadomestil pa ga je torej zdajšnji vršilec dolžnosti revizor Eržen, ki je kmalu postal predsednik sveta.

In nato je vlada le uspela razrešiti tudi Zamido, ki je prepričana, da je razrešitev nezakonita in je simptom trenutne politike, saj da ni pravih razlogov za odpoklic, ker je uspešno vodila agencijo in povečala njen ugled. V ozadju naj bi bil en sam cilj - boj za denar. Zamidi je največjo podporo izrazil prav kolektiv agencije, poleg tega pa je peticijo, katere pobudnik je uredniški odbor revije Sodobnost, podpisalo 200 ljudi.

Zamida se je z ekipo pripravljala na Frankfurtski knjižni sejem leta 2023, kjer se bo Slovenija predstavila kot častna gostja. To ni le nekajdnevni knjižni sejem in ne gre zgolj za promocijo literature in kulture, gre namreč za izjemno poslovno in kulturno priložnost, prepoznavnost, turizem, vpliv na gospodarstvo in diplomatske stike. Promocijo celotne države so znale izkoristiti na primer Islandija, Nova Zelandija, Brazilija, Finska, Gruzija. Zamida je za Večer o Frankfurtskem sejmu dejala: "To je največji projekt Republike Slovenije v prihodnjih letih v mednarodnem prostoru. Vezan je na več kot štiri milijone evrov kohezijskih sredstev, vsaj toliko razlogov za apetite torej obstaja."

Bo projektu, ki ga je Slovenija čakala dolga leta, kos vodilni brez ustrezne izobrazbe in izkušenj ali so v ozadju drugačni apetiti? Zamidi so očitali kosilo pri Ani Roš, kamor je peljala direktorja prav tega najuglednejšega Frankfurtskega knjižnega sejma, ki je Slovenijo kot gostjo sprejel prav v mandatu Renate Zamida. 

Kulturno ministrstvo povozilo' stroko, vrstijo se pozivi po vnovičnem razmisleku

Slovenski etnografski muzej

Tanja Roženbergar kljub podpori strokovnega sveta in sveta muzeja, ki morata po zakonu svoje mnenje podati pred imenovanjem, ni dobila novega mandata direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (SEM). Minister Simoniti je raje imenoval Natalijo Polenec, ki sploh ni etnologinja, kot je to po izobrazbi dosedanja direktorica. Še več, etnološka strokovna združenja so ministra Simonitija pozvala, naj premisli glede izbire Polenčeve, ki je po njihovem mnenju manj ustrezna od Roženbergarjeve. Etnologi imenovanje "doživljamo kot obglavljenje etnologije v SEM z nepredvidljivimi posledicami za etnologe, zaposlene v muzejih, in širše za etnologijo. Navsezadnje pa gre tudi za strokovno diskvalifikacijo protikandidatke Tanje Roženbergar, ki ima neprimerljivo kakovostnejše reference v etnologiji in muzeologiji."

Narodni muzej Slovenije

Barbara Ravnik, dosedanja direktorica Narodnega muzeja Slovenije 10 let, pred tem še 16 let tudi direktorica Gorenjskega muzeja, za Simonitija ni bila primerna za nov mandat, čeprav sta jo kot najboljšo kandidatko izbrala svet in strokovni svet Narodnega muzeja. Nasprotovanjem svetov navkljub, tudi ogorčenju zgodovinarjev, arheologov, je Simoniti torej preslišal strokovna merila in za direktorja izbral Pavla Carja, ki je v muzejskih krogih skorajda anonimen, je pa zbiratelj vojaških odlikovanj. Car je v osnovi informatik, pred kratkim je nato doktoriral iz zgodovine pri Mitji Ferencu z naslovom "Odlikovanja za vojne zasluge v boju proti odporniškemu gibanju na območjih Hrvaške in Slovenije". Car nima nobenih izkušenj z delom v muzejih, zdaj pa bo vodil glavni slovenski muzej, ki ima povrhu vsega še raziskovalno skupino.

Zgodba je simptomatska. Šlo je za drugi razpis, morda tudi zato, ker je bil Car lahko izbran šele potem, ko je vlada spremenila ustanovitveni akt muzeja in tudi tukaj omilila pogoje za direktorsko mesto. Medtem pa naj bi po naših informacijah Ravnikova po 26 letih direktorovanja pristala na Zavodu za zaposlovanje. 

Poniževalna argumentacija

Muzej za arhitekturo in oblikovanje 

Matevž Čelik po desetih letih zapušča mesto direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Kulturno ministrstvo je po telovadbi z razpisi presodilo, da je boljša izbira kustos Bogo Zupančič, pa čeprav sta vnovič oba sveta podpirala Čelika in ne Zupančiča. Tudi Zupančič naj bi bil izbira Mitje Čandra. Izbira je razburila stroko in zaposlene v muzeju. Ministrov presenetljivi izbor zelo povedno opiše arhitekt in umetniški direktor Outsiderja Matevž Granda, ki svoj komentar začenja kar z ministrovo obrazložitvijo. 

"Problem (tudi) pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, kjer je neka samopromocija bivšega direktorja danes pripeljala do nekih nevzdržnih stanj in lobiranja, ki so bila že do skrajnosti – kako bi rekel – čudaška in samopromocijska, in to se mi je zdelo prav nenavadno v slovenskem prostoru." Granda nato navede, da je to edina obrazložitev Simonitija ob zamenjavi direktorja MAO potem, ko je izbor trajal dolgo, razpis pa je bil večkrat ponovljen. 

"Odločitev ministrstva je javnost presenetila, ker je Matevž Čelik muzej, ki ga je vodil od leta 2010, dobro prevetril in ga v desetih letih povzdignil v svežo in relevantno mednarodno institucijo. Novi direktor muzeja bo postal Bogo Zupančič, ki je bil do sedaj v MAO zaposlen kot kustos. Njegovo raziskovalno delo je obrodilo že več temeljnih del na področju arhitekturne zgodovine. Najbrž bo, glede na dosedanje delo, tudi kot direktor muzeja deloval vrhunsko. Menjava je dvignila precej prahu, predvsem, ker je Matevž Čelik s svojim vodenjem za muzej naredil velik korak. S pravnega vidika ni sporna, je pa presenetila strokovno javnost. Pri vsem je sporna predvsem edina argumentacija, ki jo je glede zamenjave podal minister: ta je čudaška, arogantna in žaljiva. Človeku, ki je v desetih letih s svojim predanim in strokovnim delom institucijo pripeljal na tako visok nivo, bi bilo minimalno dostojno podati pošteno, tehtno in argumentirano obrazložitev ob njegovi menjavi. To ne bi bilo le pojasnilo direktorju, ampak vsem nam, ki imamo Muzej za arhitekturo in oblikovanje radi."

Čelik je po 10 letih uspešnega vodenja arhitekturnega muzeja pristal na Zavodu za zaposlovanje.

Badovinčevi slovo po 28 letih napovedali prav na dan, ko je dobila Zabelovo nagrado 

Moderna galerija 
28 let Moderno galerijo vodi kuratorka in umetnostna zgodovinarka Zdenka Badovinac. Zdi se največja kadrovska zagonetka. Medtem ko so v dobrem letu iskanja novega direktorja objavili že tretji razpis, ki se je zaključil v petek, se Badovinčevi izteka enoletni mandat vršilca dolžnosti direktorja. S 23. decembrom (op. v sredo) jo bo tako kot vršilec dolžnosti nadomestil Robert Simonišek, pesnik, pisatelj, kritik in umetnostni zgodovinar. Sodil naj bi v krog Mitje Čandra. 

In kako je Badovinčeva izvedela, da bo morala po 28 letih zapustiti mesto direktorice? To so ji sporočili prav na dan, ko je prejela nagrado Igorja Zabela za kulturne dosežke na področju srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope. Nagrado ji je podelila mednarodna žirija, ki jo je prepoznala kot eno najpomembnejših in najbolj zavzetih lokalno zasidranih in globalno povezanih akterjev na področju kulturne produkcije v zadnjih desetletjih. Nagrajena je bila "za izreden institucionalni vodstveni doprinos v vlogi direktorice Moderne galerije in Muzeja sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM) v Ljubljani, za radikalno kuratorsko delo ter pomembne tekstovne in uredniške prispevke k mednarodnemu diskurzu o geopolitiki sodobne umetnosti vzhodne Evrope in globalne umetnostne zgodovine."

Več kot leto dni, od lanskega oktobra, iskanja novega direktorja zaznamuje farsa z razpisi, kjer se je trlo kandidatov za direktorja, zadnji poseg pred tretjim razpisom - tudi v Moderni galeriji - sprememba ustanovitvenega akta in nižanje strokovnih kompetenc, torej je lahko direktor nekdo brez ustreznih strokovnih znanj. Modus operandi kulturnega ministrstva torej. Če je bil do zdaj pogoj najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela zavoda, je zdaj dovolj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih in poznavanje področja dela zavoda.

Prav zaradi tega in dolgotrajnega procesa izbire vodstva Moderne galerije je že konec oktobra stroka na področju umetnostne zgodovine in likovne umetnosti izrazila zaskrbljenost in poslala apel ministru Simonitiju. "V primeru, da se na ministrstvu dejansko pripravlja tak predlog za spremembo, odločno izražamo svoje nestrinjanje in pričakujemo, da se bodo takšni procesi takoj ustavili. V interesu stroke in slovenske kulturne javnosti je, da Moderno galerijo, kot eno ključnih nacionalnih likovnih institucij, vodi strokovnjak, ki ima ustrezno izobrazbo s področja umetnostne zgodovine in pozna naravo dela umetnostnih ustanov."

Pod apel, ki mu je sledila peticija, pa pod pismo ministru za kulturo, se je med do sedaj že skoraj 90 institucijami in več kot tisoč posamezniki podpisala umetnostna zgodovinarka in izredna profesorica na Filozofski fakulteti dr. Beti Žerovc. Profesorica Žerovc je prepričana, da vlada z oblikovanjem takšnih pogojev in razpisov daje možnost za prijavo kandidatom, ki že vnaprej uživajo njeno podporo in tako smo priča kadrovanju nekompetentnih ljudi, s čimer je ogroženo delovanje institucij. "Namreč uspešne slovenske muzejske institucije in drugi javni zavodi so sedaj "utirjeni" na določen način, v določen tip dela, izbrana povezovanja in mednarodne projekte, kar z odstavitvijo uspešnih direktorjev, kot nosilcev teh dejavnosti in usmeritev, lahko hitro in povsem po nepotrebnem zamre, če novi direktor tem nalogam ne bo kos ali bo poskušal celo povsem preobrniti programsko vodenje ustanove. To lahko prinese področju slovenske kulture resno simbolno in ekonomsko škodo, ki se bo odrazila v upadu strokovnosti, kvalitetnega mednarodnega mreženja in prepoznavnosti slovenske kulture, izredno slabo pa lahko vpliva tudi na položaj vseh ustvarjalcev in strokovnjakov, ki prek teh povezav vstopajo v mednarodni prostor. Zamenjani direktorji so pogosto povezani z zelo uspešnimi in finančno veliko vrednimi evropskimi projekti, v katerih menjava uglednih, prodornih in kompetentnih nosilcev lahko hitro pomeni tudi slabitev vloge naših celotnih institucij v njih. Drugi deležniki v projektih ne bodo dolgo prenašali slabega dela, ker je mednarodni umetnostni in znanstveni svet zelo kompetitiven, pa bodo zlahka tudi izkoristili naše šibkosti v svojo korist."

Prejšnji teden so pismo glede imenovanja novega v. d. direktorja poslali ministru Simonitiju še zaposleni Moderne galerije. "Začudeni in neprijetno presenečeni smo nad vašo odločitvijo o imenovanju novega vršilca dolžnosti direktorja Moderne galerije. Ne moremo z razumevanjem sprejeti dejstva, da ste na to mesto imenovali osebo brez ustreznih izkušenj in referenc na področju vodenja javnega zavoda. Ne moremo se znebiti vtisa, da je takšno imenovanje v času, ko je že odprt razpis za direktorja Moderne galerije, pravzaprav poskus prejudiciranja izida aktualnega razpisa. Zato Vas, spoštovani minister, zaskrbljeni zaradi nepotrebnega destabiliziranja izkazano uspešnega dela nacionalnega muzeja Moderna galerija, pozivamo k ponovnemu razmisleku o smiselnosti in upravičenosti vaše poteze imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja Moderne galerije."

90 institucij, več kot 1000 posameznikov v javnem pismu ministru Simonitiju tudi o kadrovanju

V  javnem pismu, ki ga je še vedno mogoče podpisati, je sledilo še javno srečanje Kakšno kulturno politiko potrebujemo?'

Podpisniki ministru očitajo tudi politično kadrovanje. "Z neupoštevanjem strokovnih kriterijev, delovnih referenc in s spremembami ustanovitvenih aktov nacionalnih kulturnih institucij, kar vse olajšuje kadrovanje politično sprejemljivejših kandidatov, ogrožate kakovostno in mednarodno vpeto delovanje številnim javnim zavodom ter povzročate naši državi resno ekonomsko in simbolno škodo."

Medtem pa kulturno ministrstvo v odzivu na to pravzaprav sploh ni odgovorilo in izpostavilo le dolžino mandata direktorice Moderne galerije. "Neuspešni razpisi za direktorja Moderne galerije v zadnjih treh mandatih, v katerih so se na ministrstvu zamenjali ministri treh različnih vlad, niso v prid trditvi, da želi sedanji minister prezreti stroko in vodenje javnih ustanov prepustiti politično sprejemljivejšim kadrom, kot so zapisali. Na ministrstvu ne najdemo argumentov, zakaj bi takšno vlogo lahko dobro opravljal zgolj in edino umetnostni zgodovinar, slikar, arhitekt ali oblikovalec z diplomo na 7. stopnji."

Nov muzej slovenske osamosvojitve še nima niti ustanovne listine, pa se že ugiba o direktorici

Bila je protestna akcija in pismo ministru Simonitiju in državni sekretarki Ignaciji Fridl Jarc, v katerem je skupina aktivistov nasprotovala Muzeju osamosvojitve Slovenije. Odločno so proti, da bi se iz proračunskega denarja za kulturo financirala "še takšna ustanova, za katero je že zdaj jasno, da bo služila predvsem kot propagandna institucija za trenutno oblast in nekatere posameznike, ki se slovenski javnosti predstavljajo kot osamosvojitelji". Namreč, osamosvojitev je že danes del Muzeja novejše zgodovine. Kar na kulturnem ministrstvu odločno zavrnejo, pravijo, da je na meji grotesknega trditi, da je takšen muzej "ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture", ampak da jih k ustanovitvi muzeja "zavezuje plebiscit o samostojnosti iz leta 1990".

V ozadju pa se že ugiba, komu se obeta mesto direktorja v novem muzeju slovenske osamosvojitve, ki nima še niti ustanovne listine? Bo to Andreja Valič Zver, soproga SDS-ovega evroposlanca Milana Zvera? Valič Zverova nam pove, "to ne drži in o tem sploh ne razmišljam". Na vprašanje, kaj bo naredila, če ji bodo ponudili mesto direktorice, pa je odgovorila, "če bo kdo imel takšno idejo, bom o tem razmislila". 

Valičeva je sicer potem, ko je svet Študijskega centra za narodno spravo začel postopek njene razrešitve zaradi domnevnih nepravilnosti, kot direktorica odstopila sama. Bremenili so jo očitki revizije poslovanja zavoda, ki je pokazala, da je Valič Zverova nekaj let zaradi računovodske napake prejemala previsoko plačo in tudi, da ni ustrezno ukrepala v zvezi z domnevno spornim ravnanjem uslužbenca centra. Valič Zverova je center vodila vse od njegove ustanovitve leta 2008.

Na njeno mesto so postavili javnosti neznanega zgodovinarja Tomaža Ivešića. V Cobissu najdemo, da je avtor znanstvene monografije "Jugoslovanska socialistična nacija: ideja in realizacija (1952-1958)" in še nekaj člankov. Če sklepamo po njegovi biografiji, ki jo je objavil na Linkedinu, je to zanj sploh prva služba oziroma kar takoj vodilno delovno mesto.

In takoj, ko je Valič Zverova odšla iz Študijskega centra, je že dobila službo v Kabinetu predsednika vlade Janeza Janše na mestu sekretarke, uvrstili pa so jo v visoki 50. plačni razred, kar pomeni dobre tri tisočake osnovne bruto plače. V premierjevem kabinetu so njeno zaposlitev pojasnili takole: "Delovne naloge dr. Andreje Valič Zver bodo povezane predvsem z vsebinskimi pripravami na obeležitev 30. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, kar bomo obeleževali celotno leto 2021." 

O kabinetnih zaposlitvah in tudi o tem, kaj se z izbranci vsakokratne oblasti zgodi po koncu mandata, bomo pisali jutri.  

150 svetovno priznanih zgodovinarjev, muzealcev, direktorjev muzejev, raziskovalcev v peticiji nasprotuje revizionističnim pogledom na preteklost

Presenetljivo pa se, kot nam pripovedujejo sogovorniki, za razliko od umetnostnih zgdovinarjev in etnologov, niso oglasili zgodovinarji in stopili v bran kolegom v Narodnem muzeju Slovenije in Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Oddelek za zgodovino je celo v javnost podal izjavo, s katero se strinja z novim muzejem osamosvojitve, a poziva k predhodni razpravi. Drugačen in precej pomenljiv pa je odziv mednarodne stroke. 

Namreč, tudi zaradi muzeja osamosvojitve je javno pismo, v katerem izražajo svojo zaskrbljenost nad stanjem avtonomije akademikov in strokovnjakov v Sloveniji, ki jih omejuje "trda roka" vlade Janeza Janše, podpisalo kar 150 strokovnjakov, v veliki večini akademikov iz držav srednje, jugovzhodne Evrope in ZDA. Gre za svetovno priznane zgodovinarje, ki raziskujejo zgodovino centralne in vzhodne evrope, priznane muzealce, direktorje muzejev, raziskovalce, ki nasprotujejo revizionističnim pogledom na preteklost in nespoštovanju profesionalnih kompetenc in kodeksa etike pri nameščanju direktorjev nacionalnih muzejev v Sloveniji. Smetanov izbor' Jan in Aleida Assmann, priznana profesorja iz Nemčije, István Deák, priznani profesor zgodovine na Univerzi Columbia v ZDA, ki je celoten opus posvetil temam vzhodne in srednje Evrope, Peter van Mensch, priznani profesor muzeologije, Ulf Brunnbauer, direktor Inštituta za študije vzhodne in jugovzhodne Evrope, Luisa Passerini, profesorica na Oddelku za zgodovino in civilizacijo Evropskega univerzitetnega inštituta, Pieter M. Judson, profesor zgodovine 19. in 20. stoletja na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, Florian Bieber, profesor zgodovine JV Evrope.

Predsednika vlade Janeza Janšo zato pozivajo, naj zagotovi svobodno in odprto izmenjavo idej v akademskih in strokovnih krogih, kar je hkrati zaščitni znak in steber demokratične civilne družbe. 

Vojna z mediji premierja Janše in šefa Ukoma Urbanije

Vojna z mediji se je dokončno razplamtela v začetku decembra, ko je vlada oziroma direktor Urada za komuniciranje (Ukom) Uroš Urbanija potiho, kar na dopisni seji vlade, ustavil financiranje Slovenske tiskovne agencije (STA). Gre resnično za podatke o poslovanju, ki zanimajo Ukom, pa jih STA ni dostavil, ali gre za osebne zamere do direktorja Bojana Veselinoviča, podreditev STA-ja, ki ga je premier Janez Janša označil za "nacionalno sramoto, eklatantno zlorabo imena, ki ga nosi"?  Vlada je posegla po novih vzvodih za pritisk na medije, ki ne poročajo po njenih željah. Po skoraj 30 letih delovanja je ogrožen obstoj STA. 

STA je zapletena zgodba. Namreč, vlada tukaj v nasprotju z večino drugih podjetij ne more zamenjati nadzornikov, ki jih izvoli Državni zbor. Ker pa STA približno polovico sredstev dobi iz proračuna za opravljanje javne službe, je od vlade lahko odvisen. Zaradi zaustavitve izplačil je vodstvo STA-ja vložilo izvršbo. 

Ukom je vložil ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic zoper prejšnjo direktorico Ukoma mag. Kristino Plavšak Krajnc in zaradi suma storitve kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev zoper direktorja STA Bojana Veselinoviča in štiri nadzornike STA: Mladena Terčelja, Aleksandra Igličarja, Jureta Brankoviča in Jerneja Šmajdka. Zanimivo pa je, da kazensko niso ovadili petega člana STA Radovana Cerjaka, ki je izbranec aktualne vlade.

Sindikat novinarjev Slovenije je direktorja Ukoma Urbanijo zaradi zlorabe uradnega položaja prijavil na državno tožilstvo. 

Nadzornik STA Cerjak je medijem očital orkestrirano delovanje v interesu bivšega režima

Ko je vlada Državnemu zboru predlagala, da v nadzorni svet STA do leta 2023 imenuje odvetnika Cerjaka, so njegovi izvolitvi nasprotovali v opoziciji in Društvu novinarjev Slovenije. Cerjak je namreč med drugim zaščitil avtorja žaljivega zapisa, uslužbenca notranjega ministrstva, da so centri za socialno delo "leglo feministk, zafrustriranih žensk in poženščenih beta fantkov". Zapisal je: "Ko gledam kako se je 'vsulo' po Vinku Gorenaku, ker je "retvital" malce čudno zapisan, a vsebinsko 99 % točen tvit uradnika na MNZ, pa zopet ugotavljam, kako je orkestrirana naša medijska krajina."

V Društvu novinarjev so pozvali poslance, naj imenovanja Cerjaka ne izglasujejo. "Društvo se zavzema za visoke standarde spoštovanja kulture javnega dialoga in človekovega dostojanstva, ki jih Cerjak s svojimi žaljivimi in nedostojnimi izjavami ne izpolnjuje. Po našem mnenju je neprimeren tudi zaradi svojih stališč do slovenskih medijev, ki jim očita orkestirano delovanje v interesu 'bivšega režima'."

Cerjak je bil izvoljen in tudi že na več sejah nadzornega sveta STA. Zdaj je Cerjak kandidat še za nadzornika Telekoma, o tem bodo odločali na izredni skupščini 21. januarja prihodnje leto.

Bitka z mediji med tokratno Janševo vlado se je začela maja z basnijo 'Vojna z mediji', ki jo je vlada prevedla še v angleščino in jo prek Stalnega predstavništva Slovenije poslala na spletno platformo Sveta Evrope. Pred tem so prejeli še depešo zunanjega ministrstva o 'komunističnih medijih' v Sloveniji, ki jo je poslal Ukom Uroša Urbanije.

Gre za novo zvrst diskreditacije novinarjev, se je ob objavi basni odzvalo Društvo novinarjev Slovenije (DNS). "Ščuvanje proti novinarjem je postal utečen model vladanja in delovanja, namen pa je spodkopavati zaupanje medijem in verodostojnost vsebin. Novinarji dopuščamo tudi kritiko našega dela, a mora biti argumentirana, ne pristajamo pa na stopnjevana podcenjevanja in poniževanja."

Vse za podreditev medijev, nameščanje zvestih kadrov in poskuse spreminjanja medijske zakonodaje.

Neuspešen pohod na vrh RTV, Kadunca jim ni uspelo zamenjati

Programski svet RTV Slovenija ni predčasno razrešil generalnega direktorja Igorja Kadunca. Tako pobuda 13 svetnikov, na čelu s Slavkom Kmetičem, za predčasno razrešitev Kadunca, ki mu je očitala izgubo, ni dobila zadostne podpore. Svetniki so za razrešitev naročili tudi pravno mnenje pri odvetniški družbi Matoz. 

Ob tem je Kadunc zavrnil očitek o slabem poslovanju in poudaril, da so očitki pobudnikov razrešitve prirejeni in zavajajoči. "Ne gre za Igorja Kadunca, gre za vprašanje, kdo in kdaj bo neposredno posegel v uredniško politiko oziroma postavil nove vodilne na radiu, televiziji in MMC ter ključne urednike." 

Saga menjave nadzornikov RTV-ja - menjava nezakonita?

Janševa vlada je aprila imenovala tri nove člane nadzornega sveta RTV, ki lojalnost vladi pogosto poudarjajo - Boruta Rončevića, Antona Tomažiča in Draga Zadergala in pred tem tudi razrešila Ireno Ostrouško, Petro Majer in Matjaža Medveda. Nato pa se je začelo zapletati s sodnimi spori za razveljavitev imenovanj. Upravno sodišče, na katerega se je obrnil razrešeni Medved, je najprej julija vladno odločitev razveljavilo in tako so se v nadzorni svet vrnili trije stari nadzorniki - Ostrouška, Majerjeva in Medved. Po pritožbah je septembra sledil vnovičen preobrat, vrhovno sodišče je razveljavilo odločitev upravnega sodišča in mu naložilo, naj ponovi postopek. V ponovljenem postopku z začasno odredbo pa je do končne odločitve zadržalo vladni sklep o zamenjavi dveh nadzornikov, Medveda in Majerjeve. 

Začasne odredbe v primeru Ostrouške pa ni moglo izdati mimo oziroma proti njeni volji, saj tožbe in zahteve za začasno odredbo ni vložila. Vlada je nato odločila, da bo mesto razrešene članice Ostrouške zasedel Borut Rončević.

Dimitrij Rupel ni postal posebni predstavnik Ovseja za svobodo medijev

Dimitrij Rupel, dolgoletni nekdanji zunanji minister, ni postal posebni predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) za svobodo medijev. To je postala Portugalka Maria Teresa Ribeiro.

Ko je vlada Rupla predlagala za kandidata, je namreč završalo v novinarskih in strokovnih krogih, saj je položaj predstavnika Ovseja za svobodo medijev ena od osrednjih institucij Ovseja. Njegove dejavnosti obsegajo opazovanje položaja medijev v 57 sodelujočih državah Ovseja in spoštovanja zavez Ovseja na področju svobode izražanja in svobode medijev. To vključuje prizadevanja za zagotovitev varnosti novinarjev, razvoj medijskega pluralizma, spodbujanje dekriminalizacije obrekovanja, boj proti sovražnemu govoru, nudenje strokovnih mnenj glede regulacije medijev in zakonodaje ter spodbujanje svobode interneta. 

V Društvu novinarjev so menili, da je bila kandidatura v posmeh varovanju svobode medijev. "Dr. Rupel je namreč tisti član prve Janševe vlade, ki je leta 2004 javno zagrozil lastnikom medijem, 'ali se jim izplača vojna s politično opcijo na oblasti'. Maja letos je dr. Rupel skupaj s Petrom Jambrekom pisal britanskemu časniku Guardian, ki je objavil kritični članek o razmerah in oteženem delovanju novinarjev v Sloveniji. Podučil ga je, da "so glavni tiskani in elektronski mediji v Sloveniji usidrani in podpirajo levi politični blok'. Dr. Rupel je zato oseba, ki zaradi svojega preteklega dela ne bi mogla biti bolj neprimerna za to funkcijo."