Odvzem volilne pravice tujcem zaradi Jankovića?

Gladko je šlo Zoranu Jankoviću na lokalnih volitvah pred štirimi leti. Njegova najbližja zasledovalka Nataša Sukič (Levica) je za njim močno zaostala. Janković je dobil 54.680 glasov oziroma 61,83 odstotka, Sukičevo pa je podprlo 8.495 volivcev oziroma 9,61 odstotka. Na letošnjih volitvah se bo Janković potegoval za županski stolček že sedmič. Bi imel lahko tokrat težave zaradi odvzema volilne pravice tujcem, predvsem iz balkanskih držav?

Ljubljanski župan domneva, da je prišlo do sprememb Zakona o lokalnih volitvah, ki po 24 letih odvzema volilno pravico tujcem tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji, prav zaradi njega. "To je pripravljeno verjetno prav zaradi Ljubljane, ne zaradi drugih občin. Deliti ljudi samo zato, ker jih nekdo moti kot župan, ni prav."

Odvzemu volilne pravice državljanom tretjih držav nasprotuje, "ker so to pravico že pridobili v preteklosti" in ker gre za ljudi, ki "ustvarjajo, delajo in tukaj živijo".

Andrej Kosi (SDS) očitke, da sprememba cilja predvsem na Ljubljano in njene volilne rezultate, komentira: "Zakon velja za celotno Slovenijo in nikjer ne piše, da to velja samo za Mestno občino Ljubljana."

"Z vidika županov, bom rekel, je zelo težko sprejemati, da se pol leta pred samimi volitvami takšna zakonodaja spreminja," pa pravi velenjski župan Peter Dermol. Gre za občino, znano po priseljevanju ljudi z območja nekdanje Jugoslavije zaradi dela v premogovniku. Dermol na vprašanje, ali se boji, da bi lahko neglasovanje tujcev vplivalo na njegov rezultat, odgovarja, da o tem ni razmišljal. Dermol je kot kandidat SD dobil leta 2022 8.504 glasov oziroma 68,84%, Milan Medved, ki se je uvrstil na drugo mesto, pa 2.097 oziroma 16,97 odstotka glasov.

Prepričan je, da so med tistimi, ki se jim jemlje pravica za glasovanje, tako levi kot desni volivci. "Mislim, da tukaj lahko predvsem vsi izgubimo in nihče ne pridobi."

Ko je Ljiljana Štukeljić pred dobrimi devetimi leti prišla z možem iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo, ni znala niti besede slovensko. Jezika se je naučila sama, pripoveduje. Vpisala se je v knjižnico, brala slovenske knjige, poslušala ljudi in postopoma usvojila slovenski besedni zaklad. "Če nekje živiš, je logično, da sprejemaš kulturo, običaje in se naučiš tudi jezika," pravi Štukeljićeva.

V Sloveniji se dobro počuti, tu se jima je z možem rodil sin, ki gre jeseni v četrti razred in je uspešen v šoli, pove ponosno. Je računovodkinja in dela v financah velikega transportnega podjetja, hkrati pomaga pri vodenju družinskega, prav tako transportnega, podjetja.

"Približno eno leto sem bila pasivna, niti vedela nisem, kje bi lahko obiskovala tečaj slovenščine", pa se spominja svojih začetkov v Sloveniji Liridona Binaj. Z družino, možem in dvema otrokoma, je prišla v Slovenijo leta 2018 s Kosova. Otroka sta danes stara 13 in 9 let ter se dobro počutita, pravi. "Sem zelo vesela, ko prideta doma, ko slišim, kako lepo govorita slovensko, da imata družbo tukaj."

Korak za korakom se je učila slovenščine, se vključevala v lokalno okolje. Danes živi v Škofji Loki, dela kot medkulturna mediatorka za albanski jezik in pomaga drugim priseljencem pri prvih korakih v novem okolju. Liridona, ki piše poezijo, je tudi podpredsednica Društva albanskih pisateljev, ustvarjalcev in umetnikov v Sloveniji.

Ljiljana Štukeljić, državljanka Srbije, in Liridona Binaj, državljanka Kosova, sta dve od 103.863 tujcev iz tretjih držav, ki imajo pri nas stalno prebivališče in bi se lahko udeležili letošnjih lokalnih volitev. 

Največ teh ljudi, in sicer 21.942, ima stalno prebivališče v ljubljanski občini. To je več kot dvakrat toliko kot v drugouvrščeni mariborski občini (9.031) in skoraj petkrat več kot v občini Celje (4.055).

Po številu tujcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem pri nas sledijo občine Koper (3.857), Kranj (3.778), Velenje (3.022), Novo mesto (2.619) in Jesenice (2.169).

Preostanek dvajseterice občin z največ tujci iz tretjih držav imajo med 1.053 in 1.937 takih ljudi.

Če je Slovenija tujcem iz tretjih držav s stalnim prebivališčem pri nas že leta omogočala glasovanje na lokalnih volitvah in s tem soodločanje o razvoju občin, v katerih živijo, pa je bila po 24 letih prejšnji mesec na predlog SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus ter stranke Resnica sprejeta sprememba Zakona o lokalnih volitvah, s katero se omenjenim ljudem volilna pravica odvzema.

Poslanec SDS Andrej Kosi kot razlog za spremembo navaja povečanje števila tujcev od leta 2002. "Situacija se je v vseh teh več kot dvajsetih letih spremenila glede števila tujcev," pravi Kosi in omenja tudi problem fiktivnih prijav prebivališča. 

Podobno spremembo zagovarja poslanec NSi Janez Žakelj. Poudarja, da je cilj zakona zaščititi način življenja lokalnih skupnosti v času povečanih migracij. "Treba je ljudi integrirati, kar pa ne pomeni dati volilne pravice." Na vprašanje, ali ni odvzem pravice ljudem, ki v Sloveniji živijo, plačujejo davke in so integrirani, do njih krivičen, odgovarja, da s tem zakonom izenačujejo volitve na državnem in na lokalnem nivoju. 

Predsednica SLS Tina Bregant pravi, da državljani tretjih držav zanjo niso v ničemer problematični, vendar meni, da mora biti volilna pravica na lokalni ravni, podobno kot na državni, vezana na državljanstvo. "Prav je, da o vodstvu občin odločajo ljudje, ki bodo tukaj živeli in jih skrbi, kaj bo s tem okoljem čez deset, dvajset ali petdeset let."

Tudi predsednik stranke Fokus Marko Lotrič izpostavlja državljanstvo. "Mislim, da vpliv na lokalno politiko se zlahka doseže z državljanstvom. Torej, Slovenija dopušča to možnost prevzema slovenskega državljanstva."

Ljiljana je doslej glasovala na lokalnih volitvah dvakrat. Zato, ker jo neposredno zadevajo odločitve občine, v kateri živi, pojasnjuje.

"Lokalna oblast neposredno vpliva na moje življenje," poudarja. Odvzem volilne pravice se ji zato zdi krivičen, saj, kot pravi, ni turist, ampak tukaj živi. "Če nekdo živi v Sloveniji skoraj desetletje, dela, plačuje prispevke, vzgaja otroke in se je uspešno vključil v družbo, zakaj naj bi bil manj primeren za odločanje o lokalnih zadevah kot kdo drug."

To so tudi argumenti, ki jih pogosto izpostavljajo zagovorniki volilne pravice za tujce s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Kot pravijo, gre za vprašanja vrtcev, šol, cest, komunalne infrastrukture, javnega prevoza in razvoja skupnosti.

"Sama še nikoli nisem volila, letos bi prvič," pravi Binajeva, ki meni, da razprava o odvzemu volilne pravice ne bi smela ustvarjati novih delitev, kar pa se je po njenem mnenju zgodilo. Kot pravi, jo najbolj prizadenejo sovražni komentarji na družbenih omrežjih. "Vsak tretji komentar vsebuje besedo 'šiptar'. Volitve ali brez volitev, naj bo Slovenija kraj brez sovraštva. Tukaj živim, tukaj delam, tukaj vsak dan prispevam družbi."

Med državljani tretjih držav, ki bi lahko oddali svoj glas na letošnjih lokalnih volitvah, jih največ, in sicer 58.350, prihaja iz Bosne in Hercegovine.

Sledijo državljani Kosova, ki jih je bilo na dan 2. 7. 2026 14.376, na tretjem mestu pa so državljani Srbije.

Lokalnih volitev leta 2022 se je udeležilo 7.354 volivcev iz tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Glede na odstotek tistih, ki so se udeležili glasovanja, izstopa občina Ravne na Koroškem, kjer je glasovalo 621 ljudi iz tretjih držav, kar je 11,86 odstotka vseh, ki so oddali glas. Kljub temu njihovi glasovi niso bili odločilni pri vnovični izvolitvi Tomaža Rožena za župana, saj je bil edini kandidat.

V ljubljanski občini je pred štirimi leti odšlo na volitve 1.506 državljanov tretjih držav oziroma 1,47% vseh volivcev. Tudi v tem primeru njihov glas ni odločilno vplival na izvolitev Zorana Jankovića za župana. 

Čeprav bi kdo mislil, da je pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v Sloveniji enostavno, temu ni tako. Da ga tujec dobi, mora živeti v Sloveniji najmanj pet let, poudarja predsednica Albansko kulturnega društva Liria Flurina Ametaj.

So pa še drugi pogoji. Poleg veljavnega potnega lista, mora imeti urejeno zdravstveno zavarovanje in zadostna sredstva za preživljanje. Izkazati mora tudi znanje slovenskega jezika na osnovni ravni (A2) ter izpolnjevati druge pogoje, določene z zakonom. Za nekatere skupine tujcev sicer veljajo posebna pravila ali izjeme.

Šele, ko tujec pridobi dovoljenje za stalno prebivanje, lahko prijavi stalno prebivališče.

Prijava je mogoča samo na naslovu, ki je določen v registru prostorskih enot, ima stanovanjsko namembnost in zadostno kvadraturo glede na število že prijavljenih posameznikov.

Medtem lahko tujec državljanstvo pridobi, če živi v Sloveniji najmanj 10 let. Obstajajo sicer tudi izjeme.

Čeprav je bila novela Zakona o lokalnih volitvah v Državnem zboru sprejeta sredi junija, odvzem volilne pravice še ne velja.

Pobudniki referenduma, to so Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo Liria, bodo poskušali zbrati zahtevanih 40.000 podpisov proti spremembam zakona. "Podpise bomo začeli zbirati 1. 9. 2026, takšen je sklep Državnega zbora. Končni rok zbiranja je 5. 10. 2026," pojasnjujejo v Kulturnem društvu Gmajna.

V primeru, da ne bodo uspešni in bo zakon objavljen v Uradnem listu, stranka SD napoveduje vložitev pobude za ustavno presojo zakona. Ustavno sodišče sme do končne odločitve o zahtevi v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice.