Nizka rodnost 'kaže zobe': nas bodo reševali tuji delavci?

Demografski podatki so neizprosni. V stotih letih se je število rojenih otrok več kot prepolovilo, pojasnjuje Barbara Bratuž Ferk iz Urada za makroekonomske analize in razvoj. "Če pogledamo daleč nazaj v leto 1923, smo imeli 40 tisoč rojenih otrok, medtem ko jih je bilo lani manj kot 17 tisoč." Negativni naravni prirast, ki ga imamo od leta 2017, se je leta 2020 še poglobil.

Zadnja generacija, ki je obsegala več kot 30 tisoč otrok, se je rodila leta 1979. Generacija z več kot 20 tisoč otroki pa leta 2017. Lani se je rodilo najmanj otrok doslej, 16.875, od tega so 3.139 otrok rodile matere, ki so bile tuje državljanke. Celotna stopnja rodnosti (povprečno število živorojenih na žensko v rodni dobi) je znašala 1,52. Kar je sicer bistveno pod stopnjo 2,1, ki bi omogočala dolgoročno naravno obnavljanje prebivalstva, a vendarle nad povprečjem Evropske unije.

Zakaj imamo torej tak precep med vse manjšim številom rojenih otrok in relativno visoko stopnjo rodnosti? "To je zato, ker se zmanjšuje število žensk v rodni dobi," pojasnjuje Barbara Bratuž Ferk. "Od leta 1997, ko se je začelo zmanjševati, do lani se je znižalo za več kot 90 tisoč. Se pravi, več kot 90 tisoč je manj žensk v rodni dobi, torej v starosti od 15 do 49 let. To je za približno 18 odstotkov."

Rodnost v Sloveniji ni padla nenadoma, z danes na jutri, pojasnjuje strokovnjak za demografijo in profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete dr. Janez Malačič. To traja že vse od osemdesetih let prejšnjega stoletja.

"V zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja je prišlo do tega, da mladi, ki vstopajo v družinsko življenje, zaposlitev, kariero in tako naprej, namesto v začetku dvajsetih let vse bolj intenzivno rojevajo proti koncu dvajsetih ali v zgodnjih tridesetih letih," pojasnjuje Malačič. "Takrat je to vplivalo na število živorojenih, ki je padlo pod 18 tisoč. Potem pa se je to uveljavilo kot norma, kot obnašanje, ki je značilno za vse."

Število žensk v rodni dobi, izpostavlja Malačič, se bo v prihodnjih letih še zmanjševalo. Ob tem pa še podatek, da rojevajo tudi vse kasneje. Lani je bila povprečna starost mater 31,1 leta, tistih, ki so rodile prvič, pa 29,6 leta. V obdobju med letoma 1968 in 1988 so v povprečju ženske prvič rodile pri starosti 23,1 leta, ob rojstvu vseh otrok pa so bile v povprečju stare 25,7 leta.

Nizka rodnost se že pozna tudi v vrtcih. "Ja, pri nas se upad pozna že zadnji dve leti," pojasnjuje ravnateljica Vrtca Mavrica v Brežicah in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar. Prostora imajo za 420 otrok, v vrtcu jih je trenutno skoraj 100 manj. "Dve igralnici sta trenutno prazni. A se bosta zapolnili med letom postopoma. Otroke iz prvega starostnega obdobja, ki izpolnijo pogoje med letom, bomo postopoma vključili v vrtec."

Podobno je, pripoveduje Komočar, sicer tudi v nekaterih drugih vrtcih po državi. "Iz nekaterih okolij mi kolegi sporočajo, da zapirajo kakšne dislocirane enote, ki imajo po enega ali dva oddelka, ker enostavno ni več racionalno na ta način organizirati dela v vrtcu."

Septembra letos je bilo v vrtce vključenih 77.387 otrok, kar je skoraj šest tisoč manj kot pred letom dni. Število oddelkov se je zmanjšalo za 199. In kako bo v prihodnje? Projekcije kažejo, da bo leta 2030 v vrtcih kar 14.700 prostih mest in 648 praznih igralnic.

Ne le, da se mladi za starševstvo odločajo vse kasneje, povečuje se tudi delež žensk, ki se ne odločijo za otroka. V generacijah, rojenih v petdesetih letih, so skoraj vse rodile vsaj enega otroka. V generaciji, rojeni med letoma 1975 in 1979, pa se je delež žensk brez otrok povečal na skoraj petino.

Za življenje brez otrok sta se odločila tudi zakonca, 35-letna Mojca in leto starejši Jure Žove. A odločitev, pripovedujeta, ni bila nenadna. "Jaz sem razmišljala kar nekaj časa," pojasnjuje Mojca Žove. "Kako bo takšna odločitev vplivala na moje življenje, je to res nekaj, kar si jaz želim? Sprva sem bila mogoče bolj naklonjena ideji, da bi imela otroka. Toda zdaj, ko gledam za nazaj, sem bila mogoče bolj naklonjena tej ideji zaradi tega, ker je družba nekako narekovala, da je to naravna pot ženske. Potem čez nekaj let pa sem dejansko začela bolj kritično o tem razmišljati in sem ugotovila, da meni to ne ustreza, da niti ne čutim tega materinskega nagona, kot ga mogoče čutijo ostale ženske. In sem se pri sebi odločila, da ne želim otrok." Podobno je razmišljal tudi Jure. "S tem, da jaz na začetku niti nisem čutil potrebe, da bi imel otroke," pojasnjuje. "In potem sva nekako prišla do skupne odločitve."

Ko sta odločitev sporočila prijateljem, so ju večinoma odpravili z izjavo, da imata še čas, da si bosta gotovo premislila. Zdaj pa njuno odločitev sprejemajo in spoštujejo, pripovedujeta. "Moja mami je morda potrebovala malo več časa, da se je sprijaznila," pripoveduje Mojca. "Sem konec koncev najstarejša. Ampak zdaj mislim, da to povsem sprejema."

Nizka rodnost demografsko sliko Slovenije obrača na glavo. Starejši od 65 let je danes vsak peti prebivalec, mladih, starih od 15 do 29 let, je le 15 odstotkov. Projekcije kažejo, da bo leta 2060 starejša od 65 let že tretjina prebivalcev, število starejših od 80 let se bo podvojilo. "Nizka rodnost je povzročila hitro staranje prebivalstva," pojasnjuje dr. Malačič. "V začetku to ni imelo vpliva na velike sisteme, kot je zaposlovanje, trg dela, pokojninska in zdravstvena blagajna, dolgotrajna oskrba. Zdaj pa že nekaj let prenizka rodnost zadnjih desetletij v Sloveniji začenja kazati zobe."

Če zdaj za pokojnine namenjamo približno 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, bomo po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj leta 2050 že skoraj 16 odstotkov.

Tudi zato, opozarja Barbara Bratuž Ferk, je pokojninska reforma pravzaprav nujna. "S pokojninsko reformo nekako blažimo to težavo za desetletje ali dve. S tem, da bo treba sproti spremljati, kako bodo zadeve tekle. In če bo treba, se bo to verjetno sproti popravljalo."

Nizka rodnost in hitro staranje prebivalstva se že kažeta tudi v neskladjih na trgu dela in pomanjkanju delovne sile. Demografske projekcije kažejo, da se bo delovno aktivno prebivalstvo do leta 2050 vsako leto zmanjšalo za povprečno šest tisoč ljudi. Koeficient starostne odvisnosti, ki meri število starejših na 100 delovno sposobnih oseb, se povečuje že od devetdesetih let in naj bi se v naslednjih treh desetletjih še pospešil.

"Zdaj sicer to pomanjkanje blažimo s tem, da povečujemo stopnjo aktivnosti starejših, kjer smo bili na repu Evropske unije. Malo lahko ublažimo s tem, da bi mladi šli prej na trg dela. Kratkoročno oziroma tudi na srednji rok pa to rešujemo z migracijami," pojasnjuje Barbara Bratuž Ferk.

Ker delež delovno aktivnih prebivalcev vztrajno pada, je Slovenija vse bolj odvisna od tujih delavcev. In ta odvisnost se bo v prihodnje, glede na demografske projekcije, le še povečevala. Med več kot 900 tisoč delovno aktivnimi je dandanes že skoraj 150 tisoč tujcev.

Toda vlada, pojasnjuje minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, stavi na previdno in konservativno migracijsko politiko. "V smislu, da se osredotočimo na države, ki jih poznamo. Konkretno je to predvsem Balkan. In da smo hkrati zelo previdni, ko se pogovarjamo o delavcih z drugih koncev sveta, kot so Indija, Bangladeš in tako naprej. Mi poznamo Slovenijo kot relativno monokulturno družbo in če ne bomo imeli pametne migracijske politike in če ne bomo previdni pri tem, koliko tujcev in iz katerih področij sveta lahko prihajajo, bo to pomenilo tudi precej drugačno sliko države."

Temu pritrjuje tudi Janez Malačič. "Pokazalo se je, da bi bila potrebna imigracija tako velika, da domače prebivalstvo iz političnih in podobnih razlogov ne bi bilo pripravljeno podpirati take politike. Mi sicer še nismo tam, ne v Sloveniji ne v Evropi."

Slovenija ima, pojasnjuje direktorica Inštituta za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc, relativno dobro urejeno družinsko politiko. "Družinska politika v Sloveniji omogoča kar visoko stopnjo defamilizacije, kar pomeni, da same družine niso toliko odvisne od pomoči družine, ampak je pravzaprav država tista, ki organizira to podporo." A kljub temu, dodaja, obstajajo smeri, kjer bi politika lahko naredila več. "Ena je ta, da bi zagotovila lažji prehod v odraslost. Tukaj imam predvsem v mislih stanovanjsko politiko in plačno politiko. Druga stvar je ta, da bi še naprej spodbujala enakost porazdelitve v družini med spoloma. In tretja zadeva, o kateri se najbrž moramo vprašati, je, do katere mere lahko družinska politika postane univerzalna. Da torej naslavlja vse družine, ne glede na njihovo premoženjsko stanje."

Poglavitna težava so torej še vedno stanovanja, ki so mladim praktično nedostopna. O tem poročamo že leta in tega se očitno zaveda tudi minister Mesec. "Če mladi nimajo rešenega stanovanjskega problema, se bodo težko odločali za družino. Po drugi strani pa je treba razmišljati, kako mladim omogočiti, da se hitro – nekje sredi dvajsetih let– tudi materialno in karierno postavijo na noge."

Raziskave sicer kažejo, pojasnjujejo na UMAR-ju, da rodnostna politika nima dolgoročnejšega vpliva na število rojenih. Največja ovira pri odločitvah, pomembnih za prihodnost, je predvsem negotovost, poudarja tudi dr. Malačič. "Ker ljudje, ki se odločijo za otroka, vedo, da bo ta njihova obveznost do potomcev trajala najmanj tri desetletja ali pa celo več. To je zelo dolgoročna obveznost in če imaš ti družino, si še bolj občutljiv na varnost kot sicer. Če se torej politike na kratki rok zelo spreminjajo, potem je jasno, da to na rodnost ne more imeti več kot kratkoročnega vpliva."

A širše demografske strategije vlada – kot kaže – za zdaj ne načrtuje. "To se mi zdi dobra pobuda za naslednji mandat," pojasnjuje Luka Mesec. "Lahko bi začeli s tem, da imamo široko javno razpravo in se o teh težavah odkrito pogovorimo. To, o čemer govorimo, je slon v sobi. In mislim, da bi morali to postaviti na vrh politične agende, odpreti diskusijo in postaviti smernice, ki morajo presegati posamezno vlado."

Kaj pa velike družine, pari, ki imajo več kot šest otrok? Koliko jih je v Sloveniji? S kakšnimi težavami se soočajo? Zgodbo nadaljujemo v rubriki 24UR Inšpektor v soboto. Med drugim smo obiskali 9-člansko družino Jakše.