Novi akterji na političnem parketu pod drobnogledom: kdo govori resnico?

Predsednik dobro leto dni stare politične stranke Demokrati, Anže Logar – sicer nekdanji dolgoletni poslanec največje opozicijske stranke SDS – je prepričan, da bodo letošnje parlamentarne volitve prve, na katerih bodo volivci imeli izbiro.

Po podatkih Državne volilne komisije smo doslej imeli devet parlamentarnih volitev – šest rednih in tri predčasne (leta 2011, 2014 in 2018).

Največjo izbiro so imeli volilci na prvih državnozborskih volitvah leta 1992, ko je sodelovalo 25 kandidatnih list. Tudi na volitvah v letih 1996 in 2000 je bilo število podobno visoko – 22 oziroma 23 list.

Najmanj možnosti za izbiro so imeli volilci leta 2004, ko je nastopilo 7 kandidatnih list – najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. V naslednjih letih se je politični prostor znova razširil: na volitvah 2008, 2011 in 2014 so volivci lahko izbirali med 17 in 20 listami. Na volitvah v letih 2018 in 2022 pa so imeli volivci ponovno večjo izbiro – 25 oziroma 21 kandidatnih list.

Glede na uradne podatke o številu kandidatnih list na preteklih volitvah smo izjavo Anžeta Logarja označili za napačno.

Prvak stranke Prerod in nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič trdi: "danes imamo manj kot eno odstotno gospodarsko rast. Na drugi strani 2,5 odstotno inflacijo."

Trenutno še ni znano, kje se je v letu 2025 dejansko zaključil bruto domači proizvod (BDP). Končno oceno letnega BDP bo pripravil Statistični urad Republike Slovenije (SURS), in sicer predvidoma sredi februarja, ko bodo objavljeni podatki za zadnje četrtletje leta 2025.

Kljub temu pa imamo v državi več napovedi, ki jih objavljajo domače institucije, kot so Banka Slovenije, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) in Gospodarska zbornica Slovenije. Mednarodne napovedi prihajajo od Evropske komisije, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ter Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD).

Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc je gospodarsko rast v letu 2025 označil za "relativno šibko". Banka Slovenije je kot zadnja od navedenih institucij 22. decembra 2025 napovedala, da bo gospodarska rast letos znašala 1 % (znižano s predhodno napovedanih 1,3%).

Najvišjo gospodarsko rast Sloveniji za leto 2025 napoveduje IMF (1,1 %), sledita Banka Slovenije in Evropska komisija z 1,0 %. Pod enim odstotkom gospodarske rasti (0,8%) napoveduje le UMAR.

So pa znani podatki gled letne inflacije – leto 2025 se je zaključilo z 2,7 odstotno inflacijo.

Ker končni podatki še niso znani in ker zgolj ena od pristojnih institucij napoveduje gospodarsko rast pod enim odstotkom, smo izjavo Vladimirja Prebiliča označili kot previdno. Tudi letna inflacija je bila višja, kot trdi Prebilič.

Predsednik zunajparlamentarne stranke Pirati, Jasmin Feratovič, je v predvolilnem soočenju opozoril na najnovejši postopek zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadevi suma sprejemanja in dajanja podkupnin, povezanih z izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj na Upravni enoti Ljubljana.

Med drugim je Feratović dejal: "v prisluhih je bilo ujetih ogromno članov gibanja Svoboda, celo dva ministra. Dajte se malo vprašati, ali je to normalno."

V zahtevi za sodno preiskavo, ki jo je Specializirano državno tožilstvo vložilo na Okrožno sodišče v Ljubljani (in s katero neuradno razpolagamo), ni navedenih vidnejših članov Gibanja Svoboda, niti nobenega aktualnega ministra kot osumljenca. Na seznamu osumljenih so: Zoran Janković, Jascha Popović, Aleš Lotrič, Bojan Babič, Zoran Lubej, Dušan Mitrović, Dušan Kočar, Žiga Drofenik, Joni Prinčič, Matej Zupan, Slavko Zalar, Tanja Seles, Nejc Brezovar, Miran Boštic, Metka Knific Zaletelj, Janko Žnidaršič, Dušan Uršič, Andreja Erjavec, David Polutnik, Samo Lozej in Robert Nosan.

Iz zahteve izhaja, da so kriminalisti med drugim prisluškovali telefonski komunikaciji nekdanjega rokometnega reprezentanta in takratnega direktorja Športa Ljubljana, Zorana Lubeja, ki je osumljen kaznivega dejanja dajanja podkupnine in sprejemanja daril, povezanih z izdajo uporabnega dovoljenja za sosesko Bellevue v Ljubljani.

Lubej je med drugim želel vzpostaviti stik z ministrom za naravne vire in prostor, Urošem Brežanom, prek Dimitrija Šulina, pomočnika uprave na zavarovalnici Vzajemna. Iz prisluhov, ki so objavljeni v zahtevi za sodno preiskavo, izhaja naslednje: "da bo Dimitrij Šulin posredoval pri ministru za naravne vire in prostor (Urošu Brežanu, op.a), ki je njegov kolega, če ga bo lahko dobil pravočasno. Prav tako je Šulin povedal, da če se dobita tukaj, ju kdo lahko vidi in mora minister prijaviti lobistični stik in raje z njim komunicira v Tolminu."

Iz zahteve izhaja tudi, da je Lubej Šulinu v telefonskem pogovoru julija 2023 rekel, naj pove ministru: "da bo p***, tist k sm ti dal, mu povej, da bo cela p***, da bo šel drug teden Bellevue ... ja tist mu pokaž, in če drug teden ne dobi, bo šel v medije in da bo tožba za državo 100 milijonov." Vendar iz dokumentacije ne izhaja, da je Šulin dejansko govoril z ministrom Brežanom.

Lubej naj bi – kot je zapisano v zahtevi – poskušal vplivati tudi na ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. V stik z njo naj bi prišel prek Petra Majerleta, vidnega člana in poslovnega direktorja Gibanja Svobode. V dokumentu piše: Iz zbranih obvestil s Sanjo Ajanović Hovnik izhaja, da je Peter Majerle v zvezi z zadevo Bellevue Centra res pristopil do nje, in sicer ji je poslal SMS sporočilo, če se lahko pohitri zadeva, ker je to v interesu stranke.

V zahtevi za preiskavo se res omenja trojica vidnejših članov Gibanja Svoboda – poslovni direktor Peter Majerle ter ministra Uroš Brežan in Sanja Ajanović Hovnik –, vendar nihče od njih ni osumljen nobenega kaznivega dejanja. Prav tako omenjena ministra nista bila neposredno zajeta v prisluhih. 

Iz tega razloga smo izjavo Feratovića označili kot previdno.

Predsednik stranke Resnica, Zoran Stevanović, je napovedal, da bo – če njegova stranka na volitvah 22. marca prestopi parlamentarni prag – večkrat uporabil 3 a. člen Ustave, ki določa, da lahko Slovenija pred ratifikacijo mednarodne pogodbe v Državnem zboru o tej pogodbi razpiše referendum.

Stevanović je dejal: "Glejte, imamo tretji člen ustave, ki govori, da lahko vlada pred ratifikacijo katerekoli mednarodne pogodbe skliče referendum in ljudi vpraša. Tega nismo nikoli storili." (V izjavi je uporabil izraz tretji člen, a iz konteksta je jasno, da ima v mislih 3a. člen Ustave Republike Slovenije.)

3a. člen Ustave je bil sprejet z absolutno dvotretjinsko večino na 28. izredni seji Državnega zbora dne 27. februarja 2003 (za je glasovalo 71 poslank in poslancev, proti pa 8) ter nato 7. marca 2003 tudi uradno razglašen z odlokom.

Dva pomembna referenduma - o vstopu v Nato in Evropsko unijo - sta bila razpisana še pred sprejetjem ustavne spremembe, kot posvetovalna referenduma na podlagi 26. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ne pa na na podlagi 3a. člena Ustave.

Leta 2010 je sicer potekal referendum o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško, vendar se je takrat Državni zbor odločil za naknadni zakonodajni referendum, ne pa za referendum na podlagi ustavnega 3a. člena (tj. pred ratifikacijo sporazuma).

Izjavo Zorana Stavanovića smo zato označili kot pravilno.

Je res, kar trdi nekdanji poslanec Levice, danes predsednik novo nastale stranke Mi, Socialisti, Miha Kordiš - da država kupuje trikrat toliko orožja, kot ga je kupovala predhodna vlada, medtem ko revščina rekordno raste?

Po podatkih statističnega urada so se skupni izdatki za obrambo v petih letih skoraj potrojili: leta 2020 so namreč znašali dobrih 495 milijonov evrov, leta 2024 pa 952 milijonov evrov.

Država največ teh sredstev porabi za osnovno vojaško strukturo – na primer za investicije v kadre, infrastrukturo in obrambne sistema. Manjši del gre za civilno obrambo – na primer za zaščito in reševanje, torej za krizne odzive na poplave in druge naravne nesreče. Najmanjši segment pa gre pa predstavlja vojaška pomoč tujini; najvišji znesek je bil po podatkih Statističnega urada izplačan leta 2022 (41,4 milijona evrov).

Po podatkih Statističnega urada se revščina v Sloveniji povečuje, tako v relativnem deležu kot v absolutnem številu prizadetih.

Najnižja stopnja tveganja revščine je bila leta 2021 (11,7 %), ko je bilo tudi najmanjše število oseb pod pragom (243 tisoč oseb). Od leta 2021 do 2024 se stopnja revščine vsako leto povečuje: s 11,7 % na 13,2 % v letu 2024, kar je najvišja vrednost v zadnjih petih letih. Absolutno število oseb pod pragom revščine se je v treh letih (2021–2024) povečalo za 33.000.

Izjavo Mihe Kordiša smo označili za pravilno.