Dejstva

'Občinske strukture so izsilile gradnjo na poplavnih območjih'

Ljubljana, 05. 03. 2024 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
60

30 let je država vodotoke postavljala na stranski tir, gradili smo na poplavno ogroženih območjih in rekam – tudi zaradi zasebnih interesov – jemali prostor. Ob tem pa ignorirali opozorila strokovnjakov. Kljub pogostim katastrofalnim poplavam se država v preteklosti ni dovolj zganila. Bomo tokrat ukrepali, preden avgustovske poplave odidejo v pozabo? Časa zmanjkuje, opozarjajo strokovnjaki, zaradi podnebnih sprememb so pred vrati še hujše katastrofe.

Kako smo prišli do takšnega kriznega stanja? 30 let zanemarjanja, odgovarja dr. Primož Banovec, direktor Inštituta za vodarstvo. "V prvem trenutku, v letu, dveh se ti zdi, da ne čutiš posledic zanemarjenja nekega specifičnega področja, ampak po tem, ko to področje izgubi kadre, arhive, finančno pomoč, je naporno postaviti tako področje nazaj, da začne spet polno funkcionirati." 

Bi se lahko katastrofi, če ne bi zanemarjali vodotokov, v določeni meri izognili? Po besedah Roka Penca, vodje sektorja za gospodarske javne službe direkcije za vode, vsak vložen evro v preventivo pomeni prihranjenih 10 evrov po kurativi. "Nedvomno bil bil obseg škode manjši. Ne bi pa se glede na padavine poplavam oz. škodi izognili."

Tudi Rok Fazarinc, gradbeni inženir, hidrolog in vodja Sveta za vode pritrjuje, da bi lahko bila škoda gotovo manjša, a je dogodek presegel vsa pričakovanja. "Recimo, v Celju so nasipi načrtovani približno na nekaj manj kot 100-letno povratno dobo, dogodek je bil pa 500-letni. Če bi celoten val prišel v Celje, bi bila tam katastrofa. Moramo načrtovati bolj varno, bolj odporno, ne pa se uspavati, da zdaj mogoče tri mesece ne bo dežja." 

Predvsem bi lahko bilo veliko manj škode v urbaniziranih območjih, izpostavlja krajinska arhitektka Darja Matjašec z Biotehniške fakultete. "Določena mesta smo sicer zavarovali pred poplavami, ampak smo zaradi tega naredili dolvodno veliko več škode." 

Po osamosvojitvi skrajno zanemarjeno področje voda

Po besedah Roka Fazarinca je bilo po osamosvojitvi področje voda skrajno zanemarjeno. "Področje, ki se ga je država otepala. Ni bilo sredstev za obnovo obstoječega fonda, kaj šele za nadgradnjo. Tudi kadrovsko se je precej oslabilo v teh 30 letih. To se danes kaže v tem, da ni dovolj strokovnjakov v državni upravi, strokovnih službah, niti pri koncesionarjih."  Upoštevanje stroke ni dovolj, izpostavlja Fazarinc. "Zelo malo nas je, ki se s tem ukvarjamo. Stroko bo v bodoče treba zelo okrepiti. Problem je, da je to proces, ki traja vsaj pet do 10 let, da dobiš prave strokovnjake." 

'Občinske strukture so izsilile gradnjo na poplavnih območjih'

Problem je razdrobljenost občin, pojasni dr. Igor Zelnik z Biotehniške fakultete in ponazori, da imamo v Savinjski dolini denimo od izvira do Žalca 11 občin namesto treh, kot je bilo nekoč. Vsaka je želela svoj razvoj in prebivalcem ponuditi nova poselitvena območja za tovarne, obrtne cone in hiše. Prostora, razen ob Savinji, določene občine, kot so Nazarje, Braslovče, Rečiča ob Savinji, nimajo. "Občinske strukture so 'forsirale', da se omogoči gradnja na teh poplavnih območjih. Dejansko so izsilile od upravnih enot, od direkcije za vode, soglasja, da so ta zemljišča postala zazidljiva. Upravne enote so razpolagale s kartami poplavnih voda oz. z območji, ki so potencialno zelo podvržena poplavam, ampak teh kart niso resno jemali. Žal se takrat ni nihče zavedal, da so zadeve lahko zelo resne."

Posledično je nastala tragična zgodba za številne ljudi, ki so tam gradili hiše in ostali brez vsega, dodaja Zelnik. "Še pred temi poplavami so ljudje že vložili nove zahtevke za izdajo gradbenih dovoljenj na teh območjih in so bila odobrena. Bodo zdaj zahtevali vračilo vseh sredstev od upravnih enot? Bodo gradili? To je odprt problem." 

Manj kot 300 milijonov evrov

V 20 letih smo za čiščenje, vzdrževanje vodotokov namenili manj kot 300 milijonov evrov.  "Funkcija opravljanja se je skrčila samo na vzdrževanje. Sredstva so sicer naraščala, v zadnjem letu smo namenili 40 milijonov evrov. Glede na to, da je 28.000 kilometrov vodotokov, seveda en tak dogodek pripelje do tako velike škode," pojasnjuje državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor dr. Lidija Kegljevič Zagorčeva. "Pred 15, 20 leti ni prišel denimo na območje Savinje niti en milijon, ampak po par 100 tisoč evrov," doda Fazarinc. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Problem je, pravi Zelnik, da mi ta denar namenjamo za čiščenje vodotokov. "Ki jih je treba vedno znova čistiti in je to na nek način stran vržen denar, ker ne rešujemo vzroka. Vzamemo tableto proti bolečinam, ne pa da bi odpravili vzrok." Za dolgoročne ukrepe, za nadgradnjo je to premalo denarja.

A razlog ni samo v premajhnem vlaganju v sistem, meni Kegljevič Zagorčeva. "Neočiščeni gozdovi, skladiščenje materiala ob vodotokih, neustrezni nadzori. Vse skupaj je nato naplavilo sistemski problem. Poleg sanacij, ki tečejo na terenu, izvajamo tudi kadrovske sanacije, predvsem v smislu reorganizacij, zaposlovanja dodatnih kadrov, optimizacije postopkov, priprave investicij." 

Nič ne rešimo, če v sistem 'zmečemo' denar, pravi Banovec. "Lahko vržemo pol milijarde evrov v ta sistem, pa rečemo temu stresni test. Najslabša so nihanja, najbolj kritično je bilo okrog leta 2012. Spomnimo se, ko se je strašilo s trojko. Takrat se je cel sistem tako skrčil, da ga skoraj ni bilo več. Že zadnja leta so viri financiranja impresivno večji. Sistem potrebuje kontinuiteto." 

"Enako, kot moraš stanovanje očistiti vsake toliko časa, moraš tudi vodotoke vzdrževati," pravi Fazarinc in doda, da je vodi treba dati več prostora, kar je bilo v teh letih prekinjeno. "Imeli smo poplave, katastrofe Železniki 2007, leta 1998 Log pod Mangartom, ampak država se ni zganila tako, kot bi se bilo res potrebno," opozarja Fazarinc. Po njegovem mnenju se je začelo premikati na bolje šele po letu 2014, ko je bil žled in nekaj poplav. "Strah me je, da bo ta zagnanost, ki je bila lani avgusta, septembra, oktobra, počasi izzvenela in bomo spet na istem. Ali pa da bodo druge stvari bolj pomembne." 

Denar za vodotoke porabljen za hidroelektrarne

"Minister Novak je izjavil resnico: da se je z denarjem, ki bi moral biti namenjen za vzdrževanje vodotokov, urejalo hidroelektrarne na spodnji Savi. Objekti, ki so zdaj imeli en meter vode, bi jo verjetno imeli v vsakem primeru, ker vode ne moremo izničiti, lahko pa bistveno umirimo njeno silo," izpostavlja Gregor Križnik, ribič, gasilec in operater na številki 112 ter eden izmed domačinov, ki opozarja na težave, da so nekatera dela med interventnimi ukrepi izvedena nestrokovno. Po Križnikovih besedah je Ribiška družina Ljubno že okoli leta 2012 dala poziv vladi, naj se začnejo čistiti zaraščena prodišča v zgornjem toku Savinje. "Dobili smo negativen odgovor, predvsem z vidika varovanja narave. Tukaj se sprašujem, kaj varujemo. Posledica ekstremnega varovanja suhih prodišč je bila bistveno večja škoda, kot bi bila v nasprotnem primeru." 

Sami smo ustvarili poplavni val

"Poznamo rek, gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Lahko potegnemo vzporednico reka ni podivjana, ampak je podivjan tisti, ki je spremenil njen kanal, zazidal še njene bregove in potem tam zgradil svoje tovarne, svoja bivališča," nazorno problematiko pojasni Zelnik. 

In opozori, da smo sami podrli sistem, ker smo kanalizirali reke in iz reke z zavoji ustvarili raven kanal, s tem pa spremenili njeno delovanje. Izravnan kanal pa je bistveno krajši od naravnega toka, kjer imamo rečne zavoje. V krajšem času se pretoči večja količina vode. "S tem smo sami ustvarili oz. okrepili poplavni val, ki potem postane katastrofalen za tiste, ki so prekršili pravilo, da je treba vodi pustiti prostor tam, kjer ga je nekoč imela."

"Poznamo rek, gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor. Lahko potegnemo vzporednico reka ni podivjana, ampak je podivjan tisti, ki je spremenil njen kanal, zazidal še njene bregove in potem tam zgradil svoje tovarne, svoja bivališča."  dr. Igor Zelnik, Biotehniška fakulteta 

Namesto da bi se voda razlila po poplavnih ravnicah ob Savinji in ne bi nihče sploh vedel, da se je kaj zgodilo. "Avgustovske poplave so razgalile, da nam je pri urejanju obvodnega prostora, pri gospodarjenju z vodotoki povsem spodletelo."

Glinščica brutalno kanaliziran vodotok

Kot primer brutalno kanaliziranega vodotoka Zelnik izpostavi reko Glinščico. Dno je prekrito z betonskimi ploščami, struga pa je popolnoma izravnana. "Videti je kot cesta, če bi jo gledali iz zraka." Namen je bil, da zgradijo odvodnik meteorne vode. "Hoteli so imeti nek psevdo urejen prostor, da ne bi reka spreminjala svojega toka. Leta 2012 so bile obsežne poplave v Rožni dolini, na Biotehniški fakulteti, ker ni bilo dovolj prostora za vodo v strugi." Kot zasilni ukrep, pojasni Zelnik, so zgradili suhi zadrževalnik, voda se tam zbira in počasneje odteka. Zadeva je v mejah gabaritov, ki so jih ljudje postavili pred 50 leti. 

Načrtovali smo na 100-letne poplavne dobe, te pa so se nam dogajale na 10 let

Rok Farazinc napoveduje, da se bodo gradbeni predpisi zaostrili, v pripravi je nova poplavna uredba. "Vsi objekti, ki se bodo umeščali v dosegu, ne samo 100-, 500-letnih voda, bodo morali izkazovati odpornost. Niti negativno vplivati na ostale."

Načrtovali smo na 100-letne poplavne dobe, te pa so se nam dogajale na 10 let, pojasnjuje Fazarinc. "Če bi v Celju prebilo nasipe, bi imeli 100-milijonsko škodo ali še več. To se je že dvakrat zgodilo. Nasipi so danes višji, poplave bi bile hujše, če bi bili leta 1990 ali 1998. Problem pa je tudi dolvodno. Tukaj iz široke doline prehajamo v ozko dolino proti Laškemu, kjer lahko samo čakajo, kaj jih doleti iz Zgornje Savinjske doline, s Pohorja, iz Spodnje Savinjske doline."

Sistem prostorskega načrtovanja je razgrajen

Sistem prostorskega načrtovanja je razgrajen, opozarja Darja Matjašec. Rekam smo odvzeli prostor. Zelo enostransko načrtujemo prostor oz. ga sploh ne načrtujemo. "Pozabili smo na to, da moramo v prostoru usklajevati različne interese. Prostor je omejena dobrina. Moramo gledati, kaj so prednosti in slabosti posegov v prostor. Ključni vidik je razvoj, na drugi strani varstvo. Varstvo nikakor ne pomeni samo omejitve, ampak ga lahko pogledamo v kontekstu razvoja. Tukaj imamo velike težave v naši državi." 

Prek mehanizma prostorskega načrtovanja se prepreči napačno poseganje v prostor, pravi Banovec. "Imamo močno uredbo, ki je žal začela veljati po letu 2009, ampak če pomislimo, koliko investicij, objektov,  prostorskih aktov je bilo sprejetih po letu 2009, pa koliko napak je bilo storjenih že do leta 2009, si lahko mislimo, da imamo kaj za početi."

Protipoplavni ukrepi na pol kilometra reke v nekem kraju

Smo se kaj naučili iz preteklih poplav? Očitno ne, odgovarja Zelnik. "Leta 1990 so bile hude poplave ob Savinji. Očitno ljudi to ni odvrnilo od gradnje." Vsaka občina vidi samo svoje zgodbo, pri reki pa moramo gledati celo porečje, izpostavlja Zelnik. "Ne moremo reševati tega problema na primeru ene občine. Občine po toku bolj navzdol so prepuščene na milost in nemilost upravljanja z vodami v občinah, ki so po toku navzgor." 

Škofja Loka je tak primer, ki ga Darja Matjašec kot domačinka lahko spremlja vsak dan. "V Škofji Loki delamo protipoplavne ukrepe in glavnino vode spuščamo naprej, zato je tudi bil v Medvodah tak problem. Ne moremo načrtovati protipoplavnih ukrepov samo na pol kilometra reke v nekem kraju."

In ključno vprašanje: kdo je odgovoren? 

Odgovornosti praktično ne prevzame nihče, opozarja Zelnik. "Ker je ta zadeva potekala skozi desetletja, leta, vlade so se menjavale, tudi občinske strukture. Tudi kar se tiče urejanja voda, so bile nekoč vodne skupnosti, to je razpadlo po osamosvojitvi. Potem je kar nekaj časa trajalo, da je iz območnih enot agencije za okolje, kjer spet ni bilo nobenega upoštevanja stroke, nastala direkcija za vode in zdaj je jasno postalo, da te zadeve ne smejo biti ignorirane." 

Več glasu za župane

Župani, med njimi tudi škofjeloški Tine Radinja, želijo imeti v rokah več nadzora in glasu, kako upravljati z vodotoki. "Nadzorno vlogo, pa nek glas v sistemu, kako upravljamo z vodotoki, predvsem z manjšimi. Ni pa čisto nujno vprašanje, ali dati pristojnost občini ali državi, predvsem je vprašanje, ali bo financiranje zadostno in bomo kadrovsko uspeli podpreti tiste, ki so za to odgovorni."

Katastrofalne škode so Škofji Loki prinesle ogromno škodo. "Zabeležili smo 24 milijonov škode na občinski infrastrukturi, poleg tega še na vodotokih, zasebnih hišah, gospodarstvu. Teh 24 milijonov evrov škode v naravi pomeni med 60 in 64 milijonov, da bi vse, kar je odneslo, postavili nazaj." 23 mostov je bilo uničenih ali poplavljenih. Precej delov občine je bilo odrezanih. "V sanaciji pa je naša ogromna naloga, da standard ljudi, ki so ga bili navajeni, vrnemo nazaj. Da v teh treh najbolj prizadetih dolinah na Poljanski Sori ljudje normalno zaživijo." 

Sistem ni vzdržen

Darjo Matjašec, krajinsko arhitektko, smo vprašali, če je sistem vzdržen. Glede na stanje v prostoru očitno ni, pravi kot prostorska strokovnjakinja. "Ravno na Sori so v času zaprtja dolvodno od mesta naredili goloseke brežin. In kaj se je zgodilo v času poplav? Ni bilo obrečne vegetacije, ki bi zadržala deročo vodo, in je voda razširila svojo strugo ter odnesla vse nanose. Si upam trditi, da je tudi zaradi tega padel kakšen most."

Potrebujemo razlivna območja

Treba je, tako Zelnik, predvideti razlivna območja. Z razlivanjem reke kompenziramo poplavni val, tok reke se upočasni. "Več strok mora govoriti isti jezik, cilj mora biti zmanjšanje poplavne ogroženosti. Če bo vsaka občina stvari urejala po svoje, ne bomo prišli do rešitve. Razlivna območja je zdaj težko umeščati v prostor. V vsakem primeru smo jih mi vzeli reki, zdaj jih moramo vrniti. Če so to kmetijske površine, je to najmanjša škoda, bolj kot pa da preselimo cela naselja."

To je boljša možnost od postavljanja zidov. "Če vi postavite ob robu reke zid, je mogoče res za tiste objekte, ki so tik za zidom, zadeva rešena, ampak kaj se pa zgodi tistim, ki so tam, kjer se zid neha. Več bo gozdnih površin, več vode se bo ulovilo v krošnje, v drevesa. To je eden od ukrepov, ki so dejansko zelo poceni."

Smo za časom

Ljudje so poplavljeni iz dveh virov – rek in meteornih vod. Morali bi dvojno načrtovati poplavno varnost, meni Matjašec. To se v svetu dela na zelo sonaraven način. Ves prostor – med reko in urbanim prostorom – namenjamo temu, da so tam parki oz. filtrirne površine, kjer meteorno vodo zadržujemo in jo čistimo. Potem v svetu to vodo porabljajo ponovno za zalivanje zelenih površin, ker vemo, da imamo vedno daljša sušna obdobja in bomo za ves ta zeleni prostor v mestih potrebovali vodo. Ko so močne padavine, pa tam zadržujemo vodo. "Ti problemi so zelo kompleksni in mi jih ne rešujemo na kompleksen način. To je največji problem," zaključuje Matjašec.

Dejstva: Vodotoki

 

KOMENTARJI (60)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

AlexReal
05. 03. 2024 20.25
Občinske strukture so izsilile dovoljenja za zidavo na poplavnih področjih ? Torej naj te iste občinske strukture povrnejo škodo vsem , ki so jo utrpeli ob poplavah !
Janez_53
05. 03. 2024 18.46
+2
Zanimivo, koliko strokovnjakov in "strokovnjakov" sedaj razlaga, kako se je zanemarjalo protipoplavno problematiko! Kje pa je bil njihov glas vsa ta leta??? Seveda bodo rekli, da so opozarjali, ampak nihče jih ni poslušal! Ampak, ne moreš biti strokovnjak, če nisi v stanju predstaviti svojih argumentov na tak način, da te odgovorni ljudje resno upoštevajo.
yanay
06. 03. 2024 13.23
+1
Strokovnjakov politiki ne poslušajo! Politiki poslušajo in kimajo tistim, ki imajo denar! Zelo dober primer Magna, ko je stroka povedala svoje in predlagala degradirano zemljišče nedaleč stran od sedanje lokacije. Politika pa se je uklonila določenim ljudem, ki so pokupili najboljše kmetijsko zemljišče, na katerem sedaj stoji Magna. Drugi v nebo vpijoč primer je najboljše kmetijsko zemljišče, po katerem bo tekla trasa nove avtoceste od Velenja do Šentruperta. Tu zopet ni nihče upošteval stroke, ki je predlagala traso ob obrobju, ker bi tako ohranili ogromno površino najboljše zemlje. Zopet je tu denar zadaj!
Miran1960
05. 03. 2024 18.12
Ja, da imaš polno komarjev pa se zunaj niti ne da bit. V posočju je VGP podjetje včasih kaj urejalo, potem je to prešlo pod Primorje. Ko je še to razpadlo pa se s tem ne ukvarja noben prav preveč. Tu pa tam kaj podela Puh in to je to.
zvizi
05. 03. 2024 18.06
+1
Problem so vedno bili in vedno bodo bogati vplivneži, ki so jim občinarji uredili in jim še urejajo vse potrebno, za gradnjo hiš....predvsem za namen preprodaje ! Servilnost podeželja, županov, je pripeljala do stanja, kot ga imamo danes !
ćurkl
05. 03. 2024 14.37
+2
Najlepše je imeti hiso ob strugi reke/potoka ... poleti.
Blue Dream
05. 03. 2024 14.27
+10
Preveliko število občin je problem Slovenije. To smo videli ponovno ob ukrepih po poplavah. Ko se je Slovenija osamosvojila odJuge smo imeli 65 občin danes jih imamo čez 200. Vendar raznim SDS in Nsi strankam katerih volilna baza je na podeželju uztreza ta razdrobljenost
AlexReal
05. 03. 2024 20.26
+1
Pa še to ni dovolj ! Čaka nas še ne vem koliko pokrajin, ki bodo dodatno prinesle nove probleme !
Brusnjak Franc
05. 03. 2024 14.19
+4
Dokler ni bilo vse centralizirano je bilo drugače,samo lokalna skupnost ve kje je problem,zdaj pa neka podjetja vlečejo(pri nas Nivo Celje) ogromne denarje od države,naredijo pa tisto kar naredijo in brez njih še kamna v potoku ne smeš prestavit in dokler bo tako bo pač tako,lokalci lahko samo gledamo bedarije
Cervantes Saavedra
05. 03. 2024 17.02
+2
In lneka konkretna okalna skupnost tako nič ne ve za razmere v sosednjih lokalnih skupnostih pred in za njo. Ko bi lahko problem za vse napr. lahko rešili z vloženimi sredstvi na območju lokalne skupnosti, ki ne meji na to lokalno skupnoat, ampak jih je lahko še 10 vmes, ki pa se tudi brigajo samo zase.
Ki zombi
05. 03. 2024 14.15
+11
Kolikor več občin, toliko več zasebnih interesov - tudi zelo škodljivih.
kr nekdo
05. 03. 2024 14.06
+7
problem je, ker je kr na enkrat se pojavilo polno gradbenih parcel. >Spreminjali so namembnost vmes pa vsi dobro kasirali. Vsi, da ne bo nesporazuma. Drugače pa kje je kupcu zmanjkala zdrava kmečka logika, da gradi hišo 2 m al pa 5m nad vodno gladino. In še v neposredni bližini. včasih so bili ob vodi samo mlini sedaj pa ne vem kaj ni. Še je čas, da se spametujemo. Če je treba si kupimo parcelo 30 km stran namesto 1 km. Pojdimo ven iz raznih dolin k so bile že stoletja prej poplavljene. Na hrib tud ne, da ne bo plazov.
cefre
06. 04. 2024 08.45
Kr nekdo potem ti ostaja samo še biti kr nekje ali bolje nikjer?!
športnik66
05. 03. 2024 14.02
+7
To zagotovo drži - vsaka UE je pod pritiski lastnikov zemljiš spreminjala namembnost v zazdljivo...le te so pa ti lastniki običajno fino prodali...naivni kupci pa gradili ob rekah...in vse fino je bilo, do prve večje poplave. Sedaj je pa vsega kriva država. PA NI! UE mest oz. občin naj se zamislijo nad svojim delom zadnjih 50 let...
Janez_53
05. 03. 2024 18.53
+2
Ja, in zagotovo je med današnjimi strokovnjaki, ki danes pametujejo, precej takih, ki so bili nekoč na pozicijah, kjer se je strokovno (pa tudi "strokovno") odločalo o možnosti gradnje na posameznih območjih. Ampak - če je kaj padlo v žep, se je pa malce zamižalo na eno oko (ali na obe).
JAZsemTI
05. 03. 2024 12.49
+7
Začnite poslušat tastare, ki poznajo naravo saj z njo sobivajo in ne napiflane “strokovnjake”, ki so tak pametni, da že sebi škodijo
brezveze13
05. 03. 2024 12.30
+10
poglejte malo stare objekte kje in kako stojijo kam so obrnjene strehe, vse je to pomembno v kolikor hočeš v gradnji neko stabilnost tudi starejše generacije so predvidevale in se učile na napakah, danes pa samo da je po okusu investitorja prav ali narobe samo da je nekomu všeč.Dandanes se veliko gradi kar na plavajočih temeljih. Neumnost da ji ni para. Tudi plavajoči temelj bi moral biti zasnovan kot klasični temelj in nato povezan kot celota, v tem primeru bi delno preprečili eozijo izpod plavajočega temelja ker bi okvir preprečeval odnos materialov izpod temelja.Danes večino napravijo neki nasip da izravnajo površino niti ne počakajo da se nasip naravno posede in utrdi ampak na ta nasip takoj nekaj plavajočega po dveh letih je pod temeljem lukna da lahko razmišljaš , da nisi mogoče pozabil obdelati zaklonišča.Model je zgradil bajto na podoben način in to eko bajto ki ga je stala dobrih 800000 tisoč,Da ne govorim o izvedbi in standardih kakšne jo moral uporabljati zaradi eko sreddstev ki so pokrivali 50% investicije.A kaj , postavili so mu rok do kdaj mora biti do določene faze v kolikor hoče pridobiti d ta sredstva po dobrih 10 letih je bajta počena a stoji na trdi ravni podlagi in daleč od večjih vodnih virov, a se točno vidi da po samem izkopu se teren ni dobro posedel sam vase ker je bajta počene horizontalno.Peljite se po cesti sl. bistrica ptuj bo videli kakšna je cesta, a je grajena na šodru podlaga je šoder kot krompir a pozabili so da je treba ta šoder pomešati z sipkim peskom kako bi se preprečilo gibanje tega krompirja in s tem posedanje ali premikanje podlage
vranavrani
05. 03. 2024 12.08
-4
Sprenavedanje. Kdo izdaja gradbena dovoljenja? To niso občine. Iz katerega obdobja je največ poplavljenih objektov? Jihje večina res novih?
Banion
05. 03. 2024 12.05
-1
če so to izsilile občine zanesljivo niso to sedanje kajti to se je gradilo pred leti saj so bili tam že pri prejšnjih poplavah.
bičbožji
05. 03. 2024 11.34
+11
težava so imunitete in to ker v tej državi nobeden od veljakov za svoja početja ne odgovarja!! ta država ima kaznovanja samo za male ljudi za vplivneže pa vse zastara in jim potem še odškodnine plačujemo......
Kollerik
05. 03. 2024 11.27
+5
Dat imena ven javno in jim začeti pošiljat položnice
2mt8
05. 03. 2024 10.56
+5
Spet korupcija.
User300173
05. 03. 2024 10.29
+19
Prelaganje odgovornosti? Pod vsakim občinskim prostorskim planom je podpisan župan z imenom in priimkom. Torej, poklicati tega župana naj sedaj poplavljencem in državi pojasni potek sprejemanja in vse udeležene vsekakor. Vse naj bo javno brez nekih pravic do osebne tajnosti saj so milijarde oskodovanega. Torej, pri župani pričeti, da vsa ta mafijska zdruzba pride na plano.
exnigma
05. 03. 2024 13.11
+1
In kaj bi rad izvedel? Župan bo rekel, da so vse delali po zakonodaji ter da jim zakon dopušča gradnjo na poplavnem območju kjer 100 letne vode ne presegajo 50cm. Če boš vprašal starega ministra bo rekel, da 50cm vode v 100 letih ni takšen problem, bi bilo pa dobro strokovnjake vprašat zakaj imamo vsakih 10 let 100 letne vode. Strokovnjaki pa bodo trdili da se podnebje spreminja in da je šlo za ekstremni dogodek 500 ali 1000 letnih poplav.
jank
05. 03. 2024 10.02
+17
Škofjeloško in Savinjsko obvladujejo v glavnem SDS župani, ki so prej in tudi sedaj izsiljujejo in bi kar naprej delali po domače. So pa spodbujeni s kalkulanti, njihovimi partijski privrženci, ki želijo iz poplav še kaj dodatno pridobiti za lasten žep in koristi. Več kot očitno je, da je vse več mrhovinarjev v zraku, ki vršijo pritiske na strokovne in državne službe, s ciljem, da se materialno okoristijo.
Jernej Sekirnik
05. 03. 2024 11.16
-3
o g. direktor in lastnik podjetja, kako ste? A danes imate tudi dopust?
lokson
05. 03. 2024 12.34
-3
Jank, ko bi samo vedel, kakšne neumnosti pišeš.
borjac
05. 03. 2024 10.02
+20
'Občinske strukture so izsilile gradnjo na poplavnih območjih', SUPER sedaj pa udri po Golobu, ali komu drugemu, ki je pač na oblasti, na žalost tudi sedaj v taki katastrofalni situaciji , POLITIKI zaradi koristi strank šuntajo ljudi, v resnici pa jim za te ljudi ni nič mar, postopki pa se ob vsakih protestih, pritožbah ..... zmeraj bolj vlečejo, in ta isti ki stvari otežujejo potem kričijo da so postopki predolgi, pa razumi kdor hoče.
šavrin
05. 03. 2024 11.37
+5
No taisti bi pa radi , da jim država zgradi nove hiše.