Junijske Fokuse začenjamo z zgodbami ljudi, ki so protestirali, branili državo, ustavljali tanke in so jih ujela skrita očesa fotografskih kamer. Sledi zgodba o Vrhniki, kraju, ki je bil prežet z vojsko, o tamkajšnjih bridkih usodah, izjemnih ljudeh in tudi "filmski" zgodbi. 30 let države si prav zares ne znamo zamišljati brez športnikov, ki so v svet ponesli slovensko zastavo, slovensko ime, orali ledino v prepoznavnosti naše države in edini vselej združili narod ob vrhunskih uspehih. Tukaj pa so tudi neverjetni tujci, ki so, pa čeprav ni bilo vedno enostavno, ostali in soustvarjali Slovenijo z znanjem, izkušnjami, včasih tudi drugačnim pogledom na svet in tako obogatili slovensko družbo in kulturo.
Obrazi osamosvojitve z Miho Drozgom
Ko govorimo o časih, v katerih se je pred dobrimi 30 leti oblikovala in nato z vojno dejansko rodila samostojna Slovenija, pogosto izpostavljamo ključne politike, intelektualce, kulturnike ... Ljudi, ki so nedvomno zaslužni, da so osamosvojitvene sanje postale resničnost. Toda zasluge še zdaleč ne pripadajo zgolj njim, pač pa tudi ali predvsem ljudstvu. Ljudem, ki so protestirali na Kongresnem trgu, dneve stali na Roški, z rokami ustavljali tanke, ki so med osamosvojitveno vojno hrumeli po Sloveniji. Ljudem, ki so se borili za boljšo prihodnost. Videli boste lahko nekaj zgodb, ujetih v skrita očesa fotografskih kamer. In tem obrazom z zgodovinskih fotografij smo dali imena in priimke, sami pa so z nami delili pretresljive zgodbe, polne zanosa, brezkompromisnosti, udarništva in ponosa.
Vojaška Vrhnika nekoč in danes z Majo Sodja
Vrhnika je kraj, ki ga je pred osamosvojitvijo in po njej zaznamovala vojska. Vojaštvo je bilo prisotno v nekdanji Jugoslaviji, saj je bila na Vrhniki ena najmočnejših garnizij JLA – 1. oklepna brigada. Po osamosvojitvi pa vojašnica Slovenske vojske. Kraj je bil tako z vojsko, vojaki in vojaštvom povezan dolga leta. Še danes je na Vrhniki, na Raskovcu, Poveljstvo sil Slovenske vojske. Vojaštvo je močno vplivalo na dogajanje v majhnem kraju, v času nekdanje Jugoslavije so na Vrhniki živele številne oficirske družine. Slišali boste, kako je vojna leta 1991 zapečatila njihove usode, usode otrok, ki so se v te družine rodili. In kako se 2. julija 1991 spominja danes 80-letni Vrhničan, ki je bil v bombardiranju barikad proti Ljubljani hudo ranjen. Skozi zgodovinske posnetke nas bo popeljal prvi poveljnik Občinskega štaba Teritorialne obrambe Vrhnika. Za 24UR Fokus bo govoril tudi nekdanji vojak JLA, nekdanji tankist, ki je med vojno prestopil na slovensko stran. Še eno "filmsko" zgodbo skriva Vrhnika: zgodbo nekdanjega pilota JLA, rojenega Vrhničana, ki je leta 1991 z javnim manifestom oznanil, da se ne bo boril na strani jugoslovanske vojske.
Športniki, naš ponos s Petro Čertanc Mavsar
Slovenski športniki so v svet ponesli slovensko zastavo, slovensko ime, orali ledino v prepoznavnosti naše države. In vsa ta leta so nas združevali v navijanju in ponosu. Začetek 90. let je bil, tudi v športu, obdobje turbulenc in prelomnic, ki je vplival na kariero marsikaterega športnika. Videli boste športnike, ki so bili ponos prejšnje in zdajšnje države, ki so se v ključnih trenutkih znašli na razpotju. Slišali boste s čustvi nabite zgodbe prvih medalj, prve zlate medalje in prve himne, prve slovenske zastave visoko na drogu. Zgodbe, ki so nam naježile kožo, poskrbele za solzne oči in nas kot narod predstavile v vsej veličini. Tu so rekordi neverjetne druščine športnikov, ki dajejo pečat naši zgodovini in ki so poskrbeli, da Slovenija ni več Slovaška.
Tujci, ki so posvojili Slovenijo s Teo Šentjurc
V Sloveniji so se v času osamosvajanja znašli tujci z vsega sveta. Nekateri so prišli v Jugoslavijo in tukaj prebili tudi vojno obdobje, nekateri so prišli v času največje nevarnosti in negotovosti, spet drugi pa so novo domovino našli v komaj rojeni novi državi Sloveniji. Vsi pa so soustvarjali Slovenijo, kakršna je danes, s svojim znanjem, izkušnjami, včasih tudi drugačnim pogledom na svet in bogatili slovensko družbo in kulturo. Ni jim bilo vedno enostavno, prebijati so se morali skozi vrsto preprek, tudi nesprejemanja in nestrpnosti. A so ostali in Slovenijo posvojili kot novo domovino, nov dom, zdaj pa so nepogrešljiv del slovenske skupnosti. Kdo so, kakšne so njihove zgodbe, kaj jih je pripeljalo v Slovenijo in kako jo dojemajo zdaj, kakšna je v njihovih očeh 30-letna Slovenija?
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.