Od cerkve, graščine do vrtin vode – tudi v to je šel denar Uniorja

Cerkev Jezusove spremenitve na gori velja za eno najlepših cerkva na Pohorju. Stoji na Rogli, poleg smučišča, in je druga najvišje ležeča cerkev v Sloveniji. Ne le po notranjosti, ki jo krasijo velike orgle, izstopa tudi po zunanjosti. Unior je dal kritino zanjo pripeljati celo iz Brazilije, čeprav bi lahko uporabili pohorski skrilavec. 

Cerkev izstopa tudi po tem, da jo je gradil zreški velikan Unior. Župnik Stanko Krajnc je zato Uniorju neizmerno hvaležen. Tudi zato, pravi, ker je Unior prepoznal vrednost verskega turizma, v cerkev namreč predvsem poleti prihaja veliko turistov. 

Veliki projekti in veliko zadolževanje

Unior se je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot pomemben dobavitelj evropske avtomobilske industrije. Uspelo mu je postati eden večjih evropskih proizvajalcev lažjih odkovkov in eden največjih evropskih proizvajalcev ojnic za bencinske motorje. Ambicije vodstev Uniorja pa so bile večje, daleč od kovaštva. 

"Želel je biti pomembna korporacija, spustil se je na razna področja in za to nezdravo širitev najemal posojila," pravi o nekaterih Uniorjevih velikopoteznih naložbah Mirko Hirci, predsednik sindikata SKEI v Uniorju, enega od treh sindikatov v podjetju.

"Bilo je obdobje, ko so bili krediti poceni, banke so jih dajale, podjetje jih je enormno najemalo, ta enormnost pa je na koncu privedla do tega, da je gospodarska kriza, ki je prišla, Unior skorajda pokopala." Hirci je prepričan, da se je veliko investicij izkazalo za nepravilne, za njimi pa da so ostala zgolj posojila. Unior se danes dejansko sooča z veliko zadolženostjo, samo za obresti mora na leto bankam plačati približno osem milijonov evrov. 

Paleta naložb Uniorja, tudi v umetne kolke

Širil se je na različna področja, tudi v turizem. Imel je hotele, bungalove, smučarske vlečnice, bil je lastnik enega največjih športno-rekreacijskih turističnih centrov na Rogli, njegov je bil RTC Krvavec, pa Terme Zreče, lastniški delež je imel v Rimskih Termah. Postal je tudi lastnik dvorca Štrovsenek v naselju Šmatevž v občini Braslovče, ki je bil nekoč lovski dvorec Celjskih knezov. Zanimale so ga vrtine vode. Eno polnilnico je zgradil na Stranicah, leta 2005 je ustanovil še podjetje Unior Aqua s 60-odstotnim deležem in začel vodo črpati še na Kosovu.

Med njegovimi zanimivejšimi naložbami je hčerinska družba Unior Bionic d.o.o. Ustanovil jo je leta 2004. V njej so se ukvarjali z razvojem, proizvodnjo in trženjem medicinskih pripomočkov, predvsem na področju ortopedije. Želeli so zagnati proizvodnjo ortopedskih vsadkov oziroma kolčnih protez iz titana, a do njihove serijske izdelave v Zrečah ni nikoli prišlo. Danes Unior nima več v lasti nobenega od omenjenih podjetij oziroma nepremičnin.

Eden od očitkov: poslovanje po domače

Gorazd Korošec je bil predsednik uprave Uniorja od leta 2002 do 2012. To je bil čas, ko je imel Unior veliko naložb, njegovi dolgovi pa so narasli. S položaja ga je odnesel posel s takrat hčerinskim podjetjem Rhydcon. Unior je Rhydconu plačal skoraj 180.000 evrov, potem ko je Rhydcon najel kredit za nakup Uniorjevih delnic, s čimer naj bi preprečil sovražni prevzem Uniorja. Zapletlo se je, ko posojil ni več mogel odplačevati. Takrat je vskočil Unior in Rhydconu dal denar na podlagi lažnih računov za dela, ki niso bila nikoli opravljena. Korošec je bil zaradi zlorabe položaja leta 2013 obsojen na pogojno 16-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let. Čeprav ga je nadzorni svet že prej, to je leta 2012, razrešil, je Korošec v Uniorju ostal kot svetovalec. 

Iz nasedle finančne naložbe v Rhydcon je Unior doletel še sodni spor s to družbo. Zaradi izgubljenih tožb, sklenjene izvensodne poravnave, stroškov pravnega zastopanja in drugih stroškov je moral Unior plačati Rhydconu, sodišču in odvetnikom skupno približno 4 milijone evrov.

Korošec, s katerim smo želeli govoriti o poslovanju Uniorja v času njegovega vodenja, z nami sprva ni bil pripravljen govoriti pred kamero. Pozneje si je premislil in pristal na snemanje, dan pred njim pa odločitev preklical. Kot pravi, je pripravljen govoriti po skupščini, ki bo prihodnji mesec.

Njegovo odgovornost zaradi milijonskih stroškov, ki jih je imel Unior zaradi posla z Rhydconom, je kot član nadzornega sveta od konca leta 2017 do konca leta 2021 terjal  Rajko Stanković. Neuspešno. Spominja se odziva Uniorjevega največjega lastnika SDH, ki na skupščini delničarjev soglasja, da bi ukrepali zoper Korošca, ni dal. Izredna revizija oziroma izterjevanje dolga se mu je zdelo brezpredmetno. Kar bi dejansko najbrž tudi bilo, pravi nekdanji nadzornik Stanković, saj bi šel najbrž Korošec tisti trenutek, ko bi začeli izterjavo, v osebni stečaj, Unior pa bi imel le stroške. "Vendar mora na načelni ravni tisti, ki je nekaj povzročil, tudi odgovarjati za svoja dejanja."

Eni in isti dobavitelji in domnevno sporno zaposlovanje?

Ena od domnevnih spornih praks Uniorja, o kateri je bilo slišati v Zrečah, je bilo poslovanje z zgolj omejenim krogom ljudi. "Dobavitelji, zunanji izvajalci Uniorja, so bili vedno eni in isti," pravi Hirci, predsednik sindikata SKEI v Uniorju. Dober gospodar se zagotovo ne obnaša tako, iskati bi moral cenejše ponudnike, je kritičen Hirci.

Zdajšnji predsednik uprave Uniorja Robert Vuga nam je sicer potrdil, da so po njegovem prihodu v Unior junija lani nekaj pogodb že prekinili, ker se jim niso zdele racionalne.

Da so bili v preteklosti na plačilni listi v Uniorju tudi taki, ki tam niso nikoli delali, je še ena od govoric, ki že dolgo krožijo o zreškem velikanu. "Neumnost," pravi o tem po telefonu Korošec, sicer edini, ki mu je bilo doslej dokazano sporno poslovanje. 

Sum prirejanja podatkov oziroma finančna akrobacija?

S prihodom Roberta Vuge kot novega predsednika uprave naj bi iz omare Uniorja začeli padati okostnjaki, povezani s preteklim poslovanjem. Sporno naj bi bilo poslovanje v letih 2017 do 2024, ki je zdaj predmet revizije.

V  tem času je družbo vodil Darko Hrastnik. Večino let njegovega mandata sta Skupina Unior in njegova matična družba Unior d.d. poslovali s čistim dobičkom. Nazadnje je bila izguba, ko je bil v Uniorju Hrastnik,  leta 2020, a k temu je pripomogla pandemija covida-19. Tega leta je imela skupina 2,2 milijona evrov izgube, matična družba pa skoraj 8 milijonov evrov izgube. Od takrat pa do lani Unior ni bil več v rdečih številkah. Leta 2023 je imela skupina 4,9 milijona, matična družba pa 227.000 evrov dobička, kar je za Unior d.d. sicer malo glede na skoraj 206 milijonov evrov prihodkov. 

A novi predsednik uprave Vuga v te rezultate dvomi. Po njegovem bi moralo vodstvo že v preteklosti odpisati določene stvari. "Na eni strani so odpisi iz naslova nedokončane proizvodnje, pa odpisi osnovnih sredstev, ki niso več uporabna ali pa jih preprosto ni več." Če bi vse to uredili in pravilno knjižili že prej, je prepričan Vuga, Unior v preteklosti ne bi bil tako dobičkonosen. Do odpisa, ki bi se moral torej po njegovem zgoditi že prej, je prišlo šele lani oziroma po njegovem prihodu, posledica pa velika izguba. Lansko leto je Unior končal z rekordno izgubo v višini 41,2 milijona evrov. "Nima smisla slepomišiti. Dejstvo je, da je prišlo do odpisov, in dejstvo je, da to za mene pomeni sum, da ni bilo vse tako, kot je treba," pravi zdajšnji predsednik uprave Vuga.

Nekdanji predsednik uprave Darko Hrastnik, ki smo ga poklicali po telefonu, ni želel dajati izjav glede svojega vodenja Uniorja v preteklosti, kljub temu je odločno zanikal, da bi prišlo v času njegovega vodenja do kakršnegakoli prirejanja podatkov.

Kaj pa nadzorniki?

In če je pri prikazovanju poslovnih rezultatov v preteklosti morda res prišlo do nepravilnosti ali finančnih akrobacij, ali to pomeni, da so zatajali nadzorniki? Nikakor ne, odgovarja Rajko Stanković, sicer član nadzornega sveta prav v času poslovanja Uniorja, ki je zdaj pod drobnogledom. "Vsi izkazi so bili revidirani s strani pooblaščenega revizorja brez pripomb, brez pridržkov, tudi v pismu poslovodstvu ni bilo nekih zaznav, da bi bilo karkoli narobe," pravi Stanković, ki sicer danes ni več v nadzornem svetu. So pa danes v njem drugi. Lani je bil za opravljanje funkcije nadzornika najmanj plačan Vuga, in sicer 715 evrov neto, kot nadzornik je namreč delo predčasno zaključil zaradi nove funkcije predsednika uprave. Najvišji izplačani znesek za delo v nadzornem svetu Uniorja je bil za lansko leto 22.451 evrov neto, za predlansko pa 20.487 evrov neto.

"Če nam rečejo, da je neki odkovek vreden toliko in toliko, mi drugače, kot da verjamemo, niti ne moremo," pravi Stanković in dodaja, da so zunanji revizorji tisti, ki so plačani in najeti s strani družbe, da zadevo prekontrolirajo. Prav zunanji revizorji se zdaj ukvarjajo s poslovanjem Uniorja od leta 2017. Delo bodo končali najpozneje do konca junija. "Bi bilo neodgovorno, če bi v tem trenutku iskal odgovornost, krivce. Poteka resna revizija, poglobljena revizija. Na podlagi dejanskih izsledkov, ki bodo prišli s strani pooblaščenega revizorja, se bomo odločali o nadaljnjih korakih, in če bo potrebno, bomo tudi ukrepali," napoveduje zdajšnji predsednik uprave Uniorja Robert Vuga.