Od rezervoarja do trgovine: kako vojna v Iranu dviguje cene

Od začetka ameriško-izraelske vojne proti Iranu in zaprtja Hormuške ožine, skozi katero potuje približno petina vse svetovne trgovine z nafto, se je 95-oktanski bencin v Sloveniji podražil za dobrih 12 odstotkov, dizelsko gorivo za skoraj 24 odstotkov. Če vlada ne bi znižala trošarine in ukinila okoljske dajatve, bi bile podražitve naftnih derivatov po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj v povprečju približno 30-odstotne.

Vse višje cene naftnih derivatov že močno občutijo zlasti transportna podjetja. "Mi smo precej majhno podjetje v transportnem segmentu, pa to pomeni dodatnih 25 tisoč evrov na mesec," pojasnjuje direktor transportnega podjetja Amigos Transport Marko Prijatelj. "To je za nas ogromen strošek in težko ga bomo pokrili pri strankah. Tako da je naše poslovanje zelo oteženo."

Zadnje dni se, pripoveduje Prijatelj, večinoma ukvarjajo le še z birokracijo. "Imamo več kot 300 strank in to je ogromno dela. Obveščanje, računanje, strankam je treba razlagati, zakaj se cene zvišujejo. Tako da se zadnja dva tedna bolj ukvarjamo s pojasnjevanjem, zakaj takšna cena pri transportu kot pa z dejanskim transportom." In tudi obeti, ugotavlja zaskrbljeno, niso najboljši. "Transportna panoga je prva, ki občuti te spremembe v gospodarstvu. In zdaj se že začenja. Naročila se zmanjšujejo oziroma ustavljajo."

Vse dražje je tudi kurilno olje oziroma tako imenovano kmetijsko gorivo, kar je po žepih močno udarilo številne kmete.

"Traktor je osnovno sredstvo," pripoveduje Boštjan Slemenšek s turistične kmetije Slemenšek, sicer tudi predsednik Združenja slovenske kmečke iniciative. "In traktor ima svojo porabo. Ravno pred kratkim smo imeli setev jarih žit, posejali smo 18 hektarjev. Za 18 hektarjev smo porabili približno 1600 litrov goriva." Če so zanj še januarja odšteli 1600 evrov, so zdaj dobrih 700 evrov več. A to še zdaleč ni edini strošek. Na kmetiji imajo dobrih 100 glav goveje živine, približno 70 prašičev, sedem konj. Dobrih 100 hektarjev pašnikov imajo na kmetiji v bližini Vojnika, še enkrat toliko na Krasu, ob tem pa še dobrih 40 hektarjev obdelovalnih njiv.

"Slej kot prej bo podražitev goriva 100-odstotna. Odkupne cene pa so iz dneva v dan nižje. Cene mleka so padle za 25 odstotkov, meso za 20 do 30 centov na kilogram. Slovenski kmet ne more konkurirati evropskim kmetom, kaj šele kmetom iz Argentine. Dejansko bomo na robu preživetja," je pesimističen Slemenšek.

Vse dražja so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu tudi umetna gnojila, plastika, aluminij. Če dvotedensko premirje ne bo zdržalo, bo to, pojasnjuje predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah, vplivalo tudi na Slovenijo. "Relativno hitro, po naši oceni je to nekje v maju, se bodo pokazale višje cene embalaže, predvsem tiste embalaže, kjer so osnova naftni derivati, in pa aluminija, aluminijaste embalaže za prehrambeno industrijo. Kar se tiče gnojil, je po mojem mnenju ta iranska vojna prišla v trenutku, ko so bila gnojila v večji meri že nabavljena. Bodo pa vplivala na pridelano hrano v Sloveniji, tudi zato, ker so cene gnojil praktično vse letošnje leto rahlo rasle. Zdaj pa to narašča eksponentno."

In kdaj bi se vse to lahko prelilo v višje cene hrane na trgovskih policah? "Kar se tiče prehrambenega blaga in teh vplivov naftnih derivatov, transporta in podobnega, ocenjujemo, da če bi se ta kriza in njene posledice stopnjevale, bi bili učinki vidni tam nekje v maju."

Cene hrane sicer v Sloveniji rastejo že leta. V zadnjem letu se je podražila za skoraj 4 odstotke, v zadnjih petih letih za več kot tretjino.

Za skoraj četrtino se je v preteklem letu podražilo goveje in telečje meso, svinjina za 7 odstotkov, perutnina za 5 odstotkov. Surovo in polnomastno mleko je dražje za 6 odstotkov, jogurti za skoraj 4 odstotke, jajca za 2,6 odstotka. Za dobra 2 odstotka je dražja zelenjava, kava za skoraj 17 odstotkov.

Rastejo tudi cene zemeljskega plina. Referenčna cena nizozemskega zemeljskega plina TTF je od začetka vojne poskočila za več kot 60 odstotkov, po objavi dvotedenskega premirja pa nekoliko padla. Trenutno je pri približno 46 evrih za megavatno uro. Težava je tudi ta, da so evropska plinska skladišča trenutno le približno 28-odstotno napolnjena, kar je več kot pet odstotnih točk nižje kot pred letom dni.

Pri elektriki pa vsaj za zdaj, ker prihaja poletje, tako drastičnih podražitev ni pričakovati, pojasnjuje dr. Tomi Medved, predstojnik Laboratorija za energetske strategije na Fakulteti za elektrotehniko. "Evropska unija je države že spodbudila oziroma opozorila, naj začnejo čim prej polniti skladišča za prihajajočo zimo. Zato lahko pričakujemo, da bodo, če se bo vojna nadaljevala, cene plina še rasle. Medtem ko zna biti pri ceni elektrike vsaj na dnevnem trgu zaradi lepega sončnega vremena v prihajajočih mesecih ravno nasprotno. Da bo torej cena nizka kljub krizi pri plinu."

A če krize ne bo konec, bo precej drugače pozimi. "Cene pozimi bodo veliko višje," svari Medved.

Vse višje cene goriv utegnejo že kmalu vplivati tudi na naše mobilnostne navade, pripoveduje raziskovalec mobilnosti Andrej Brglez. "Delamo manj voženj, vozimo počasneje, to se zdaj tudi že rahlo vidi. Zmanjšamo hitrost na avtocestah, ob koncih tedna delamo manj voženj. Če to traja nekoliko dlje, potem se začnemo obračati k javnemu potniškemu prometu, deljeni mobilnosti in k vsem ostalim alternativam, ki so nam v daljšem obdobju potem vedno bližje."

Alternative bodo vozniki iskali tudi pri avtomobilih. "Zdaj so električni avtomobili tukaj," pojasnjuje Brglez. "In če bo ta kriza trajala malenkost dlje, bodo ljudje začeli svoje druge ali tretje avtomobile v družini v Sloveniji menjavati za električne."

Lani je bilo sicer v Sloveniji prodanih dobrih šest tisoč električnih avtomobilov, še enkrat toliko kot leto prej. Narašča tudi število hibridov in priključnih hibridov. Je pa leta 2025 nekoliko upadlo zanimanje za klasične avtomobile. Prodaja bencinskih se je zmanjšala za slaba dva odstotka, dizelskih za skoraj desetino.

Če se bo vojna nadaljevala, bodo posledice zelo široke, medtem opozarja ekonomist dr. Mojmir Mrak. In še zdaleč ne bodo omejene le na višje cene nafte in naftnih derivatov ter logistične težave. "Zelo pomemben kanal, ki za zdaj še ni zelo problematičen, je finančni kanal. Mi že vidimo reakcije, kaj se dogaja na delniških trgih, kaj se dogaja z obveznicami. In tudi končno, tečaji so se začeli spreminjati. Četrta stvar pa je, da se vsa svetovna ekonomija maje in to pomeni neko negotovost. Ljudje manj trošijo, podjetja manj investirajo in jasno, rezultat tega je, če bo to trajalo, nižja gospodarska rast, inflacija. In potem se lahko srečamo s tem, o čemer je zdaj že precej več govora, kot je bilo po izbruhu, s tako imenovano stagflacijo."

Dlje kot bo vojna trajala, več bo težav in vse bolj gotovo gremo v globalno ekonomsko krizo. In ta kriza bo zelo obsežna, je neposreden dr. Mrak.