Od zmerjanja sredi trgovskega centra do groženj s smrtjo

Strah, ki zareže, še posebno, če so grožnje uperjene proti tvoji družini ali otrokom in sodniki niso nobena izjema. Za Janjo Roblek, sodnico v pravdnih in družinskih zadevah na kranjskem okrožnem sodišču, se je mora začela po tem, ko je neznanec večkrat klical na policijo in ji grozil s smrtjo, prav tako tudi njeni družini. "Dejal je, da že ve, kam hodijo otroci v šolo," pravi Roblekova in iskreno dodaja, da je strah ves čas prisoten in nikoli ne veš, ali bo tisti, ki grozi, grožnje dejansko uresničil. "Strah te je, kdaj se bo nekomu drugemu kaj zgodilo, potem se vprašaš, zakaj, ali je vredno zaradi tvoje službe." 

Policija ni mogla takoj ugotoviti, kdo stoji za grožnjami, storilec je med drugim spremenil tudi glas. Odkrili so ga po devetih dnevih iskanja. "Zadosti dolgo, da občutiš, kako je to, ko se nekomu dogaja dlje časa in se ne ugotovi, kdo grozi." V njenem primeru se je izkazalo, da je bil storilec nekdo, ki ga je obravnavala v eni od civilnih zadev, vendar pa Roblekova o njem ni želela povedati kaj več.  

Letos 54 varnostnih incidentov 

Po podatkih Ministrstva za pravosodje je bilo v letošnjem letu 54 varnostnih incidentov v primeru pravosodnih funkcionarjev, kar je več kot leto prej.

Skupno je bilo torej od leta 2022 do danes 192 varnostnih incidentov, od katerih je šlo v 55 primerih za grožnje, nasilje oziroma ogrožanje varnosti. Letos je bilo tovrstnih dogodkov 11, lani 15, predlani pa kar 29. 

Največ neprimernega pisanja ali žaljivk po telefonu 

"Groženj je veliko, tudi prek elektronske pošte, družbenih omrežij", pove Roblekova, ki sicer njihovega števila ne omenja. Med varnostnimi dogodki, ki se nanašajo na pravosodne funkcionarje, izstopa prav neprimerno pisanje, pa tudi žaljivke po telefonu, ki so jih bolj kot tožilci deležni sodniki. Kot navaja Ministrstvo za pravosodje, je bilo letos 20 takih primerov, v zadnjih treh letih pa 73. 

Roblekova pa nima izkušenj le z grožnjami s smrtjo, v neprijetnem položaju je bila zaradi svojega dela sodnice tudi v enem od trgovskih centrov. Stranka, ki jo je obravnavala pred leti, jo je vsem na očeh začela zmerjati, žaliti, in ko so se okrog nje začeli zbirati ljudje, so se nekateri od njih žaljenju, grožnjam in kletvicam na njen račun pridružili.

Varovanje 24 ur na dan  

V primeru hudih groženj se policija odloči za varovanje, kar je storila tudi v primeru sodnice Roblekove. Ogrožene varujejo policisti iz Centra za varovanje in zaščito, ki deluje v okviru Generalne policijske uprave. Varnostniki so svoje delo opravili profesionalno, za kar sem jim hvaležna, kljub temu gre za velik poseg v zasebno življenje tistega, ki ga varujejo, pravi Roblekova. "Varovanje poteka tudi med vikendom, tu ni prostih dni. Vse je bilo pod nadzorom, kam greš, kdaj greš v trgovino, na zasebni obisk. Vsak izhod otroka, tudi ko gre na dvorišče, mora biti načrtovan. Nikamor ne smeš, vse mora biti vnaprej dogovorjeno." Predvsem je bilo to težko razumeti njenim otrokom."So bili tam na koncu osnovne šole, tako da so bili ravno v tistih letih, ko si zelo želijo biti na prostem, imeti veliko svobode."

Če rad opravljaš svoje sodniško delo, če to delaš predano, potem vse to vzameš v zakup, razmišlja sodnica Roblekova in dodaja, da če varovanje traja dlje časa, te začne počasi načenjati notranji črv. "Ali je to vredno, da jaz zaradi svoje službe obremenjujem, omejujem svojega partnerja, svojo družino, starše, okolico. Zagotovo pa grožnje ne smejo vplivati na naše delo, odločanje v sodnih dvoranah." 

So sodniki in tožilci dovolj zaščiteni, varovani? 

Če je včasih veljalo, da so groženj deležni predvsem kazenski sodniki, ki odločajo o krivdi in posledično tudi zaporu in drugih kaznih, pa so danes ogroženi tudi tisti, ki sodijo v družinskih zadevah, v katerih odločajo o vzgoji, varstvu otrok, prav tako v rednih civilnih zadevah, izvršilnih zadevah, v katerih sprejemajo odločitve, ali se bo moral nekdo izseliti iz hiše, stanovanja. Čeprav ne gre za odločitve o zapornih kaznih, pa je tudi v teh postopkih veliko čustev in burnih odzivov strank. Pa so sodniki dovolj zaščiteni v primeru groženj? Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević je prepričana, da bi lahko na področju varovanja sodnikov naredili precej več. Kot pravi, bi morali biti ogroženi sodniki deležni psihološke podpore. "Že nekaj časa se zavzemamo, da se to sistemsko uredi v smislu nekih psiholoških supervizijskih delavnic."  

Medtem si tožilci po nezaupanju do dela policije, ki ga je izrazila tožilka v enem najhujših primerov pri nas, Kavaškem klanu, Mateja Gončin, razmišljajo o drugačnem varovanju. Boštjan Valenčič, predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije glede Gončinove, ki očita Policiji oziroma njenemu Centru za varovanje in zaščito nezakonitosti, med drugim naj bi v njeno ekipo varnostnikov prerazporedili "agenta" brez posebnih pooblastil, ta pa naj bi jo nadziral in ne varoval, ne želi govoriti. Se pa Valenčiču zdi bistveno, da bi sprejeli zakonski okvir, ki bi omogočal, da se tovrstne nepravilnosti, če bodo ugotovljene, ne bi dogajale. Ena od možnosti bi bila po njegovem, da bi varovanje pravosodnih funkcionarjev prenesli na Ministrstvo za pravosodje. 

Zadnji dogodki, ko so bile na spletu objavljene fotografije in celo imena sodnikov in tožilke, po mnenju pravosodne ministrice Andreje Katič povezanih s primeri Janeza Janše, dodatno ogrožajo zaposlene v pravosodju. Pozive k linču sodnikov prek spleta je treba obsoditi, pravi predsednik vlade Robert Golob. "Konkretni ukrepi so v domeni policije, jaz sem bil z ministrom na zvezi in pričakujem, da mi bo ob prvi priložnosti o tem tudi poročal. Vem, da je bila v tem primeru podana tudi kazenska ovadba zoper storilca." 

Da gre za nedopusten poskus vplivanja na sodno odločanje, je nedavni shod v podporo prvaku SDS Janezu Janši pred celjskim sodiščem označil ustavni sodnik Rajko Pirnat. Kot je znano, so privrženci Janše, njemu in soobtoženima v Celju sodijo zaradi domnevno spornih poslov z zemljiščem v Trenti, pred stavbo sodišča protestirali proti po njihovem "skorumpiranemu slovenskemu sodstvu".  

Koliko sodnikov in tožilcev je varovanih? 

Podatek, ki nam ga policija ni želela posredovati, ker da gre za tajnost, pa čeprav smo zaprosili za število varovanih sodnikov in tožilcev tudi za preteklo obdobje oziroma zadnjih pet let. 

"Razkrivanje podatkov o osebah, ki jih policija varuje na podlagi 10. člena uredbe (op. a. Uredba o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov) in podatkov o načinu varovanja varovanih oseb, bi lahko resno ogrozilo življenje varovane osebe, osebno varnost uslužbenca policije ali njegovega bližnjega, učinkovitost taktike in metod dela policije," piše Policija. 

Smo pa brez težav dobili podatek glede varovanja tožilcev na Vrhovnem državnem tožilstvu. Trenutno policija varuje štiri tožilce, medtem ko Vrhovno sodišče podatkov o varovanih sodnikih ne zbira, pravijo. So nas pa napotili na ministrstvo za pravosodje, a tudi tam niso znali odgovoriti, koliko sodnikov je varovanih.

Če policija podatka o varovanih sodnikih in tožilcih torej zaradi tajnosti ne izdaja, pa tega, koliko pravosodnih funkcionarjev je bilo doslej ogroženih ali napadenih oziroma celo poškodovanih, sploh nima. 

Brez epiloga dva huda napada

Novembra 2009 je pretresel javnost napad na sodnico Katarino Turk Lukan. Mirno noč je skalil močan pok. Najverjetneje na daljavo je bil sprožen eksploziv, pritrjen na okensko polico družinske hiše sodnice v Radovljici. Lažje je bila takrat poškodovana njena 13-letna hčerka. Po vsej verjetnosti je bil razlog napada delo sodnice, ki je sodila v odmevnih primerih, med drugim v primeru Global.

Storilec je uporabil eksploziv amunal, ki ima veliko rušilno moč, uporabljajo ga gradbinci, med drugim pa tudi pri razstreljevanju kamnolomov in za sprožanje plazov. Storilca do danes niso našli, sodnica Lukan Turkova pa o napadu nanjo ni nikoli govorila v javnosti.

Medtem so storilca, ki je septembra 2014 odvrgel vojaško bombo na dvorišču hiše upokojene tožilke Jožice Boljte Brus, odkrili. Šlo je za 27- letnega Ljubljančana, ki je dejanje priznal in bil na koncu zaradi povzročanja splošne nevarnosti obsojen na štiri leta in sedem mesecev zapora. Zagovarjal se je, da je to storil po naročilu nekega moškega z imenom Mile. Nekdanja tožilka je sicer veljala za strogo, znana pa je zaradi več primerov, med drugim zaradi afere nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in umora podjetnika Milana Tilija.

Čeprav je njen primer doživel sodni epilog, pa še vedno ni povsem pojasnjen. Boljte Brusova, s katero smo se pogovarjali po telefonu, se tudi zato ni želela izpostavljati pred kamero. Naročnika napada nanjo namreč policija ni nikoli našla.