Mobing na Biotehniški fakulteti, apetiti po dodatnem raziskovalnem denarju na medicini

Mobing in izkoriščanja na Biotehniški fakulteti

Biotehniška fakulteta (BF) v Ljubljani. Odnosi med zaposlenimi so izjemno slabi, katedre in profesorji med seboj ne sodelujejo, so skregani, ogromno je izkoriščanja, predvsem po hierarhiji nižjega kadra – zlasti tehnikov, katerih večina ima fakultetno izobrazbo, pravi anonimni zaposleni z BF. "Ti morajo po profesorjevih navodilih opravljati vsa mogoča dela, čeprav ne spadajo med njihove zadolžitve, nadrejeni pa jim kljub temu nižajo plače, ko zmanjka denarja, saj si ga sami izplačajo za vse mogoče dodatke." Mobinga je ogromno, navaja sogovornik. 

Dekan Biotehniške fakultete prof. dr. Emil Erjavec, ki je na svoji fakulteti na četrtem mestu po izplačanih honorarjih in dodatkih s 45 tisočaki v treh letih, je poudaril, da so bili na nezadovoljstvo med tehniškimi sodelavci opozorjeni od sindikata, septembra so že imeli prve pogovore, situacijo rešujejo. "Vsekakor je to nedopustna praksa, na katero so opozorjeni predstojniki oddelkov in njihovi tajniki. Vsi imajo jasna navodila, kakšna je dovoljena praksa." Erjavec je potrdil, da so se plače nekaterim tehniškim sodelavcem znižale, "ker so prejemali dodatke, do katerih niso bili upravičeni. Vzrok za ukinitev plačila torej ni bilo pomanjkanje sredstev, niti ni resničen razlog, ki je naveden v vašem besedilu." Erjavec pa ob tem opozarja, da so v zadnjih dveh letih več kot 30 raziskovalcem začasne pogodbe o delu spremenili v pogodbe za nedoločen čas. "V primerih, ko smo dobili informacijo, da tehniški sodelavci delajo tudi pedagoško, smo zanje pripravili deljene pogodbe. Dejstvo je, da še ostajajo tehniki, ki niso zadovoljni s svojim položajem, zato nadaljujemo socialni dialog s sindikatom."

Erjavec zagotavlja, da bodo zaradi našega pisanja pozvali zaposlene, da se s primeri, na katere opozarjamo, obrnejo neposredno na sindikat oziroma vodstvo. "Glede mobinga smo zelo občutljivi in v preteklosti smo primere že razreševali v korist zaposlenih. Trenutno ni nobene prijave."

"Ko nehaš kimati, so takoj užaljeni"

Pretresljivo se nadaljuje izpoved anonimnega zaposlenega, ki ves čas pojasnjuje, dokler si tiho in kimaš, je vse v najlepšem redu, imaš mir, ko se zoperstaviš, pa je konec sanj o karieri in napredovanju. Hkrati pa gre za šikaniranja ljudi na nižjih delovnih mestih, saj na fakulteti šteje le najvišja izobrazba, nižjo imaš, več si upajo "centri moči". Erjavec: "Tudi zaradi sodelovanja s sindikatom in povratnih informacij z njihove strani menimo, da to ni večinski problem, ampak posamezni primeri. Zaposlene smo že v preteklosti in bomo tudi na podlagi vašega besedila ponovno spodbudili, da nam poročajo o tovrstnih primerih."

Mladi sposobni znanstveniki pa, trdi zaposleni, "nikakor ne pridejo do profesur, hvaležni morajo biti za podaljševanje pogodb za določen čas". To je sistemski problem, pravi Erjavec, ki bi ga morali rešiti zakonsko. "Iščemo pa tudi sami poti za hitrejšo vključitev novih sposobnih generacij in izvajamo aktivno kadrovsko politiko."

Goljufije s potnimi nalogi, konference v Avstraliji

Da ne omenimo goljufanja s potnimi nalogi, kar vedo vsi, pa nihče ne ukrepa, tako ogorčeno zaposleni BF. "Primer, če nekdo dela na dveh fakultetah, si napiše dvojne potne naloge."

Dekan Erjavec zatrdi, da se potni nalogi na fakulteti izdajajo skladno s postopki. "Če bodo zaposleni poročali o nepravilnostih, bomo takoj ukrepali, ker zgoraj opisane prakse ne toleriramo. Ocenjujemo pa, da gre za zelo redke primere." Dekan BF dodaja, da je med spremembami tudi centralizacija izdaje potnih nalogov in krepitev službe notranjega nadzora.

Eksotična potovanja so pod pretvezo konferenc stalnica tudi na Biotehniški fakulteti.  "Profesorji izbirajo nepomembne konference v eksotičnih krajih, na primer v Avstraliji, da lahko, potem ko jim fakulteta plača letalsko karto in dnevnice, tam ostanejo še par tednov na počitnicah." Erjavec na to ni konkretno odgovoril, je pa poudaril, da na Biotehniški fakulteti odprto in v demokratičnem dialogu rešujejo vsa vprašanja. V zadnjih letih so začeli uvajati spremembe obstoječih praks, ki niso bile idealne, "da bo fakulteta še naprej poslovala zakonito, ekonomsko učinkovito in socialno ter družbeno pravično". 

Na BF je 15 profesorjev v treh letih prejelo ob rednih plačah več kot 30.000 evrov. V ospredju je prof. dr. Miha Humar s 77 tisočaki ob plači. Humar je s Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa, hkrati pa je tudi prodekan za kakovost in gospodarske zadeve.

Apetiti po dodatnem raziskovalnem denarju na Medicinski fakulteti

To je odziv na rekorderje Medicinske fakultete v Ljubljani, na kateri izplačujejo daleč najvišje nagrade iz tržne dejavnosti, lani v višini 1,75 milijona evrov. O izplačilih in razlogih zanje smo podrobno pisali v tem članku.

Anonimno pismo se začne tako. "Gre za pobudo dveh kolegic iz vaše danes objavljene top 15 liste z največ dodatki, ki si želita zagotoviti dodatna sredstva za raziskovalno dejavnost z onemogočanjem konkurentov iz drugih organizacij – Tatjane Avšič Županc (op. v treh letih je prejela za 100.000 evrov honorarjev in dodatkov) in Nine Zidar (op. v treh letih je prejela za 110.000 evrov honorarjev in dodatkov), članic ZSA (op. Znanstvenega sveta) pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost (ARRS). Z izkoriščanjem svoje vpetosti v sistem financiranja sta zdaj sprožili postopek, ki bo raziskovalna sredstva za medicino usmerjal na njihove organizacije. Vse do zdaj so za ta sredstva enakovredno kandidirali kompetentni raziskovalci iz vseh raziskovalnih organizacij, zdaj pa bodo imeli "njihovi" bistveno prednost. To bo še povečalo njihovo finančno preskrbljenost, tako da denarja za izplačila dodatkov slučajno ne bo zmanjkalo. Na ARRS je zdaj sprožen postopek za spremembo Meril za ocenjevanje projektov, kar je na osnovi priložene pobude že potrdil tudi Znanstveni svet pri ARRS. In denar se bo spet vrtel v ozkem vrtičku okrog "pravih" ljudi."

Predlog sprememb za projekte s področja klinične medicine Tatjane Avšič Županc in Nine Zidar.

S pismom smo seznanili tako akademsko prof. dr. Tatjano Avšič Županc, virologinjo na Inštitutu za mikrobiologijo, vodjo raziskave skupine slovenskih znanstvenikov, ki je prva na svetu dokazala povezanost virusa zika z okvaro možganov ploda okužene matere, in patologinjo prof. dr. Nino Zidar z Inštituta za patologijo in želeli njun komentar. Odgovorili sta usklajeno.   

Avšič Župančeva: "Sporočam vam, da skladno s Poslovnikom ZSA nisem pristojna za dajanje komentarjev o zadevah, ki so interne narave in so še v razpravi ZSA ARRS."

Zidarjeva pa: "Seveda ne morem in ne smem komentirati te ali kakršne koli vsebine z naših sej."

Po objavi članka smo prejeli odziv direktorja ARRS prof. dr. Józsefa Györkösa in predsednika Znanstvenega sveta agencije prof. dr. Marka Topiča.

"Dokument, ki ste ga priložili k vašemu elektronskemu sporočilu, je del internega gradiva minule seje Znanstvenega sveta agencije (ZSA). Obravnava predloga še ni zaključena in odločitev v zvezi s podanim predlogom še ni bila sprejeta. Glede anonimnih domnev v dopisu pojasnjujemo, da so sredstva ARRS strogo namenska, njihovo porabo pa ureja Uredba o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz Proračuna Republike Slovenije."

Je res naše razkritje krivo, da ne bo sodnih izvedencev? 

Predsednik Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete (MF) v Ljubljani prof. dr. Jože Balažic, ki sam poudari, da je predsednik komisije, ki za potrebe slovenskih sodišč opravlja najzahtevnejše izvedensko delo, nam je sporočil, da so ga po našem razkritju poklicali trije profesorji na MF (Marjan Bilban, Peter Pregelj, Vane Antolič), da v prihodnje ne bodo več sprejeli nobenega izvedenskega dela s strani Komisije za fakultetna izvedenska mnenja MF UL. 

"Ti trije imenovani profesorji so opravili največji del izvedenskega dela in tako pomagali številnim Slovencem rešiti sodno pot. Letno preko komisije na MF opravimo povprečno 600 izvedenskih mnenj, v katerih sodelujejo na MF zaposleni učitelji (asistenti, profesorji in drugi strokovnjaki z univerzitetno izobrazbo). Na določenih področjih sploh ni na voljo fakultetnih izvedencev (Bilban je sam, Pregelj in Koresova s psihiatrije, potem s področja ortopedije Antolič in Zupanc). Ti so opravili zares ogromno izvedenskega dela, ki je seveda v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih tudi plačano. Ne vem, kako bom ravnal v prihodnje, saj v sodni odredbi ali sklepu na koncu piše, da zoper odredbo ali sklep ni pritožbe, in je torej naloženo izvedensko delo treba opraviti. Ne more ga opraviti čistilka ali nižji kader."

Na naše dodatno vprašanje, kako je mogoče, da za ta področja ni na voljo več izvedencev, kje se je zataknilo v sistemu, da ni več strokovnjakov usposobljenih za izvedence, pa prof. dr. Balažic odgovarja: "Problem je na MF, kjer je zaposlenih le toliko strokovnjakov, kot jih je sistemiziranih na določeni katedri. Mimogrede imamo samo enega fakultetnega člana s področja klinične psihologije in sem zdaj zasul prof. (op. Bojana) Zalarja, ki bo izstreljen v vesolje s svojimi zaslužki preko avtorskih pogodb, žal je na tej katedri sistemizirano izključno samo eno mesto kliničnega psihologa. Na nekaterih večjih katedrah kolegi tega dela nočejo opravljati, ker je zahtevno, predvsem pa zelo odgovorno. Potem je problem, ker niso vsi imenovani sodni izvedenci, v to ne morem nobenega prisiliti, in mi potem razni odvetniki izločajo take strokovnjake, češ, da je sicer strokovnjak, ni pa sodni izvedenec."

Še eno področje torej, kjer je odpovedal sistem. Tudi ta sistem oblikujejo ljudje. So kljub težavam, ki jih je navedel prof. dr. Balažic, interesi drugje? Problemi bržkone niso izbruhnili z našim razkritjem po zaslužkih, ampak jih odgovorni poznajo dlje časa. Smo pa zagotovo priročen krivec za (navidezne) težave. Je morda razkritje priložnost za mlajše, ki bi želeli postati sodni izvedenci in do zdaj te možnosti niso imeli? Je to tudi priložnost za popravke sistema? 

Prof. dr. Vane Antolič je sicer precej dejaven sodni izvedenec, če sklepamo iz navedb na njegovi spletni strani. Opravlja sodno izvedenstvo tako za ZPIZ kot ZZZS in odškodninske zahtevke.

Prof. dr. Peter Pregelj pa ima za sodno izvedenstvo medicinske stroke registriran tudi s. p., kamor so mu slovenska sodišča od avgusta 2018 nakazala 190.000 evrov.

 * Prof. dr. Balažic je po objavi članka dodal še naslednji zapis. "Zataknilo se je pri strokovnjakih, ki enostavno nočejo prevzeti tega odgovornega dela. Ministrstvo za pravosodje sicer razpisuje dva krat letno področja izvedenstva, vendar se na določena področja medicinskega izvedenstva enostavno nihče ne prijavi. Ni krivda kateder, da se strokovnjaki ne prijavijo, saj sistemizirani kader opravi vso pedagoško obveznost, enostavno se jim izvedenstvo zdi preodgovorno, da bi se spustili na to pot. Sam nagovarjam ljudi, za katere vem, da bi z lahkoto glede na svojo strokovnost, opravili izpit za sodnega izvedenca in nato sodelovali v izvedenstvu, vendar nimam uspeha. Na primer na MF UL v komisiji nimam nobenega izvedenca iz področja patologije, kjer opravljajo občutljivo diagnostiko v procesih zdravljenja (biopsije, resektati, zmrzli rezi za postavljanje diagnoze). Iz tega naslova moram zavrniti vsako zahtevo po izvedenstvu, kjer bi moral biti izvedenec zdravnik patolog, kar je velikokrat tudi za sodišče nerazumljivo. To ni samo problem na področju izvedenstva v medicini, podobno je na področju psihologije, ipd. Ne zaležejo številni dolgoletni apeli. Če pač človek noče, ga v to ne moreš prisiliti. Sam se sprašujem ali so lažji načini za zaslužek, kot je odgovorno izvedensko delo?"

KPK preučuje razkritja Dejstev in resno razmišlja o uvedbi postopkov

Razkritja Dejstev niso ostala neopažena niti na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), v kateri pozorno preučujejo naša razkritja, poudari predsednik Boris Štefanec in zato resno razmišljajo o uvedbi predhodnega postopka suma neetičnega delovanja. Če bi ugotovili, da obstaja sum, bo senat sprejel sklep za uvedbo postopkov zoper pravno ali fizično osebo. Štefanec je zatrdil, da je zanj nekorektno, neetično in netransparentno, da ima na primer inštitut v samem imenu celo navedeno fakulteto, v resnici pa je to zasebno podjetje.