Ograje, posebne šole in delo kot v zaporih: res rešitev za Rome?

Adis Hudorovac živi v romskem naselju Lepovče v občini Ribnica. Osem mesecev je za minimalno plačo delal prek javnih del na Komunali v Kočevju. Ker nima vozniškega izpita, se je na delo vozil z vlakom, zaradi voznega reda pa prihajal domov pozno. Ker je želel delati bližje domu, se je prijavil za delo na Komunali v Ribnici. Bil je na razgovoru, a ga niso sprejeli. Še vedno išče zaposlitev, a je, pravi, ne najde. Prepričan je, da ga delodajalci nočejo zaposliti.

Nekateri pa ne želijo delati, ampak živeti na račun socialnih prejemkov. Takega mnenja so nekateri župani, ki so kritični do zadržanja določbe, na podlagi katere so Romom lahko zarubili denarno socialno pomoč. Ustavno sodišče jo je namreč zadržalo, kdaj bodo o njej odločali, ni znano.

Ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve smo prosili za izračun dohodka za šestčlansko družino s štirimi otroki, od katerih sta dva osnovnošolca, dva pa hodita v vrtec. Oba starša sta brezposelna in brez premoženja. 

Družina je v primeru, da izpolnjuje vse zakonsko določene pogoje za posamezno pravico, upravičena do otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in plačila obveznega zdravstvenega prispevka. Poleg tega je za dva otroka, ker sta tretji in četri otrok, vrtec brezplačen, oba šolarja pa imata subvencionirano malico in kosilo. Kot je pokazal izračun, je razpoložljivi mesečni dohodek take družine 2.112,36 evra.

Za primerjavo smo pogledali še, kako je z dohodkom enake družine, če je eden od staršev zaposlen in prejema minimalno plačo, torej 1.000 evrov neto na mesec. V tem primeru je denarna socialna pomoč nižja, zaposleni starš tudi nima pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Razpoložljivi mesečni dohodek take družine je, kot se izkaže, 2.371,16 evrov, v kar je vštetih tudi 1.000 evrov neto minimalne plače.

Če torej primerjamo obe družini, ima tista, v kateri je eden od staršev zaposlen, le 258,80 evrov več kot družina, v kateri nobeden od staršev ni zaposlen.

Ministrica za demografijo, delo in socialne zadeve Mateja Ribič je prepričana, da sistem socialnih transferjev ni motivacija za delo. Če nekdo dela javna dela in še nekaj zasluži, lahko družina zaradi tega izgubi nekatere socialne prejemke, zaradi česar je finančna slika le malo boljša kot pri družini, v kateri nihče ne dela. Delo se danes ne splača, ugotavlja Ribič in zato za prihodnje leto napoveduje spremembe. "Predvidevam, da bodo zelo konkretne."

Kot pravi, je njihov cilj, da ko se človek vključi na trg dela, začne delati, nikakor ne sme biti v slabšem, niti ne v enakem položaju kot takrat, ko ne dela. Na kakšen način bodo to dosegli, ministrica še ne ve.

Center za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod, ki pokriva območje Kočevja in Ribnice, vodi Natalija Janeš. Kot pravi, je ostalo v prvi fazi izvršb brez socialnih transferjev približno sto upravičencev, v nadaljevanju pa se je seznam še daljšal, vsak mesec za dodatnih 50 ljudi. V to številko pa niso vkjljučeni samo Romi, poudarja Janeš, jih je pa bilo med obravnavanimi primeri po njeni oceni več kot dve tretjini.

Nekateri dolžniki so želeli dolg poravnati z družbeno koristnim delom. Center je možnost preveril pri finančnih uradih, a so mu odgovorili, razlaga Janeš, da so postopki že v zaključni fazi in sprememba načina poplačila ni več mogoča. Ostala je možnost obročnega odplačevanja, pri čemer so dolgovi v nekaterih primerih znašali več tisoč evrov.

Velika napaka, pravi o izvršbi na denarno socialno pomoč, ki danes sicer ni dovoljena, romski svetnik v Kočevju Marjan Hudorovac. "Pri tistih Romih, ki so jim vzeli čisto vso socialno, da niso ničesar ven dobili. In takrat seveda je bil problem, ko so otroci ostali tudi brez hrane."  

Direktorica Centra za socialno delo Osrednja Slovenija – zahod Janeš ne opaža, da bi zakon sam po sebi povečal motivacijo Romov za delo. Večji pomen pripisuje programom, ki omogočajo usposabljanje, mentorstvo in postopen prehod v zaposlitev. 

Izpostavlja projekt Romski vzor v Kočevju, v katerem sodeluje poleg Centra za socialno delo tudi Ljudska univerza. Udeleženci po teoretičnem usposabljanju šest mesecev delajo pri delodajalcu ob podpori mentorja. Začnejo lahko s štirimi urami dela na dan in postopoma preidejo na polni delovnik. Kot pravi Janeš, je približno polovica udeležencev prvega kroga ostala zaposlena.

Ribniški župan Samo Pogorelc, prepričan, da ni napredka glede zaposlovanja Romov, ima več idej, kako rešiti problem, pa ne le glede njihovega dela, ampak celotne romske problematike.

Pogorelc med drugim govori o postavitvi zaposlitvenih centrov, kjer bi se Romi postopoma privajali na delovne obveznosti. "Od tam naprej pa čez nekaj let, ko pridejo do nekih delovnih navad in neke civilizacije, pa potem lahko zaprosijo za delo. Ali na komunali ali še na kakšnem podjetju, znotraj ali izven občine." 

Objekt oziroma "job center", kot mu pravi, bi, nam razlaga, postavili znotraj romskega naselja ali nekje znotraj občine. In kaj si Pogorelc predstavlja, da bi Romi v njem delali? "Tako kot zavod za prestajanje kazni, se pravi zapori, ko sestavljajo razne komponente oziroma hidrante in pa ostale zadeve. Veste, takih del, enostavnih, kot jih počnejo marsikatera invalidska podjetja, je dovolj in to mislim, da je treba ponuditi. Pač morajo Romi tudi sprejeti, da se postavijo v tisto vrsto, kjer smo ostali." 

To pa ni njegov edini predlog. Ima tudi ideji o posebnih šolah in ograditvi romskih naselij z ograjo, morda tudi betonsko, razlaga, ob tem pa ga getoizacija prav nič ne skrbi.

Rubež avtomobilov je bil eden od ukrepov, ki je zelo razburil Rome. V skupne akcije, ki sicer nimajo podlage v Šutarjevem zakonu, sta šla policija in Finančne uprave RS (Furs). Furs je vozila zarubil ob zaustavitvi na cesti oziroma na kraju nadzora, razlog pa so bile neplačane obveznosti, predvsem nakopičene prometne kazni in prekrški.

Romski svetnik Hudorovac je prepričan, da bi bilo glede prekrškov treba najti nek kompromis. "Bi morala država nekako amnestijo narediti. Mislim, da smo v naši državi enkrat že imeli, da se vsi prekrški zbrišejo."

Po podatkih Furs je bilo v obdobju od konca oktobra 2025 do konca septembra 2026 na območju JV Slovenije zarubljenih okoli 80 vozil. 

Ocenjena skupna vrednost je nekaj več kot 83.000 evrov, pri čemer je 28 dolžnikov na kraju samem poravnalo nekaj manj kot 35.000 evrov, zato do rubeža ni prišlo.

"Mislim, da so Romi prišli k pameti", pravi romski svetnik v Kočevju Hudorovac, ko govori o času po sprejetju t.i. Šutarjevega zakona. Ta je dal policiji večja pooblastila, med drugim, da lahko vstopi v stanovanja ali prostore brez sodne odredbe za zaseg orožja ali zavarovanje življenj.

S Hudorovcem smo šli v naselje Mestni Log v Kočevju. Na vprašanje, ali je tukaj zdaj bolj mirno, odgovarja, da je bilo včasih občasno res slišati tudi kakšen strel, da pa zdaj opaža, da so se razmere umirile. Po njegovem zato, ker policija takoj ukrepa in če je potrebno tudi kršitve sankcionira. Verjame, da Romi nimajo več orožja, če pa že, pravi, ga ne uporabljajo.

Na območju novomeških policijskih postaj, kjer so romska naselje, med njimi tudi dve varnostno tvegani območji, Brezje - Žabjak in Dobruška vas, je policija od konca novembra do konca prejšnjega meseca zabeležila 1.656 prekrškov, povezanih s premoženjskimi dejanji, od tega 1.312 tatvin in 344 poškodovanj tuje stvari. Poleg tega je obravnavala še 316 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari in 1.471 kaznivih dejanj tatvine.

V primerjavi s prejšnjim obdobjem na PU Novo mesto ugotavljajo 24,4-odstotni porast tatvin in 45,9-odstotni porast poškodovanj tuje stvari. Številki zajemata tako kazniva dejanja kot prekrške.

Zakaj tolikšno povečanje, če naj bi prav s Šutarjevim zakonom poskrbeli za večjo varnost? Na policiji odgovarjajo, da je to pripisati dejstvu, da ljudje dosledneje prijavljajo tudi primere z manjšo povzročeno škodo, saj se zdaj določena dejanja obravnavajo kot prekrški, zato je postopek hitrejši in enostavnejši. Zakon je namreč tatvine in poškodovanje tuje stvari v vrednosti do 500 evrov prekvalificiral v prekrške.

Se je pa od konca novembra do konca prejšnjega meseca na območju PU Novo mesto število kršitev javnega reda in miru zmanjšalo za 600, in sicer s 3.323 na približno 2.700.