Ogrevanje bo to zimo dražje, katero je najugodnejše?

Pri stanovanju, velikem 50 m2, in samostojni hiši, ki obsega 150 m2, so velike razlike v letnih stroških ogrevanja in pripravi tople sanitarne vode med posameznimi energenti. Stavbe so v mestu in na podeželju povsod enake z vidika energetike, posamezni energenti pa seveda nekje so, drugod pa niso na razpolago.

Za gospodinjstvo, ki ima lasten gozd, je to najcenejše ogrevanje. Tisti, ki živijo v stanovanju, kjer imajo možnost ogrevanja z drvmi, imajo v tem primeru le 19 evrov letnih stroškov za ogrevanje, v primeru, da živijo v hiši, pa 54 evrov. Na drugem mestu je ogrevanje z lesnimi sekanci, ki se uporabljajo v večjih javnih sistemih, saj potrebujejo prostor za zalogovnik sekancev. Marsikdo nima možnosti ogrevanja z najcenejšimi energenti.

Za vse energetsko učinkovite stavbe pa velja, da so zanje najprimernejše toplotne črpalke različnih vrst, ne glede na to, kje se stavba nahaja, ocenjuje energetski svetovalec Peter Petrovčič z Eko sklada. Po njegovem izračunu je toplotna črpalka voda/voda tretji najugodnejši energent za ogrevanje, je 356 evrov dražja od ogrevanja z lastnimi drvmi. Po besedah Petrovčiča je tip toplotne črpalke odvisen od razpoložljivosti vodnega vira in energetske učinkovitosti rabe, če je hiša manj energijsko potratna in ima talno ogrevanje, je boljša možnost zrak/voda. Nasprotno, če je stavba bolj energetsko potratna, je boljše zemlja/voda ali voda/voda zaradi večjega izkoristka.

Največ bomo za toplo stanovanje ali hišo odšteli pri ogrevanju z IR-paneli, ki niti niso povsod dovoljeni, in s kurilnim oljem, letni strošek za družino v hiši znaša 1.177 evrov, v stanovanju pa 414 evrov. Po Zakonu o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije, ki je bil sprejet avgusta, neposredno električno gretje prostorov in tople vode ni več dovoljeno. Uporablja se lahko le kot dopolnilno gretje (npr. v kopalnici) ali pa občasno v bivalnih stavbah, ki se koristijo največ dva meseca na leto. Elektrika se lahko koristi za gretje le pri toplotnih črpalkah, ki spadajo med energetsko učinkovite generatorje toplote, pojasni Petrovčič. 

Štiričlanska družina, ki uporablja kurilno olje, bi na dolgi rok največ prihranila s toplotno črpalko voda/voda

Maloprodajna cena kurilnega olja je v drugi polovici letošnjega leta presegla mejo enega evra, za liter je bilo treba oktobra odšteti 1,10 evra. Zato je vlada sredi oktobra prvič po letu 2016 znova uvedla regulacijo cen kurilnega olja, s tem pa omejila maržo distributerjev na maksimalno šest centov na liter olja. Cene se tako odslej oblikujejo kot povprečna 14-dnevna cena tekočega obdobja, po regulaciji se cena za liter giblje okoli 0,99 evra.

Štiričlanska družina, ki živi na podeželju v 150 m2 veliki hiši in se ogreva s kurilnim oljem, na leto porabi približno 2500 litrov kurilnega olja, dodatne peči nimajo. Investicija in pričakovani prihranki so pomembni pri menjavi naprave. Nanje pa ne vpliva samo vrsta ogrevalnega sistema, temveč tudi dejavniki, kot so lokacija stavbe, potrebe po ogrevanju, možnost pridobitve subvencije.

V kalkulatorju Replace Inštituta Jožef Stefan lahko vsak preveri, kateri način ogrevanja je zanj najugodnejši. Omenjena štiričlanska družina bi na dolgi rok največ prihranila z investicijo v toplotno črpalko voda/voda. Prihranek bi znašal 1850 evrov. Največ denarja bi porabili, če bi izbrali ogrevanje s sekanci, saj začetna investicija znaša 14.000 evrov. 

Če nas zanima, kakšno ogrevanje se nam najbolj splača na dolgi rok, je treba upoštevati celotne stroške v življenjski dobi posamezne vrste ogrevalnega sistema. Ti stroški vključujejo investicijski strošek v kurilno napravo in ogrevalni sistem, stroške energenta in stroške vzdrževanja ter obratovanja naprave. "Glede na to, da so danes kurilne naprave vseh vrst tehnično izpopolnjene, predstavlja poglaviten del celotnega stroška ogrevanja v življenjski dobi ogrevalnega sistema predvsem cena energenta. Na primer višja cena ogrevalne naprave na lesno biomaso ali toplotne črpalke se z leti izravna zaradi nižje cene energenta. Obratno to velja za IR-panele (znova poudarjam, da njihova uporaba v stalno naseljenih stanovanjih ni dovoljena), ki so poceni, vendar je strošek energenta visok," pojasnjuje Petrovčič. 

Po oceni Eko sklada je v Sloveniji v uporabi še vedno več kot 100.000 naprav za kurilno olje, na dolgi rok pa si, kot pravi direktorica Mojca Vendramin, ministrstvo za okolje prizadeva, da bi vse te naprave zamenjali. "Cilj je bil, da bi jih na leto zamenjali 10.000, z našimi subvencijami se na leto zamenja dobrih 1500 starih kurilnih naprav," je dejala. 

V mestih se koristita daljinska toplota in zemeljski plin, na podeželju les in kurilno olje

Stavbe so v mestu in na podeželju povsod enake z vidika energetike, posamezni energenti pa ponekod niso na razpolago. Lastnike stavb v nekaterih mestnih občinah pri izbiri načina ogrevanja omejujejo odloki, kjer je določena prioritetna raba energentov. "V Ljubljani, Celju, Velenju morajo biti priklopljeni na daljinsko ogrevanje, ponekod je možna toplotna črpalka," ugotavlja Petrovčič.

 V manjših krajih, predmestjih in na podeželju v nasprotju z večjimi mesti ni omejitev glede izbire ogrevalnega sistema. Tudi ponekod na vasi imajo daljinsko ogrevanje, tako je na Vranskem in v Mozirju. "Zelo pomembna je percepcija človeka, kako gleda na to. Ali je pripravljen fizično delati za pripravo drv ali raje uporablja toploto kar prek telefona," pove Petrovčič. Dodaja, da bi bilo prav, da se v Sloveniji čim več ogrevamo z lesno biomaso.

Po besedah Petrovčiča se v mestnih stavbah najbolj koristita daljinska toplota in zemeljski plin, šele v primeru, da stavbe ni možno priklopiti na vročevod ali omrežje zemeljskega plina, pridejo v poštev ostali viri energije, kot so toplotne črpalke ali kotli na lesno biomaso. Cene toplote pa so med posameznimi dobavitelji pri daljinskem ogrevanju zelo različne, ocenjuje Petrovčič, poleg cene energije vsebujejo tudi strošek priključne moči toplotne postaje. Pri zemeljskem plinu se razlikujejo le v stroških, povezanih z distribucijo v lokalnem omrežju, vendar tudi tu le minimalno.

Na podeželju se najpogosteje koristi lesna biomasa v različnih oblikah, še vedno pa tudi kurilno olje. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so lani lesna goriva predstavljala kar polovico skupne porabe energentov za ogrevanje gospodinjstev.

"Na svetovanjih opažamo, da je poleg cene energenta pri izbiri pomembna sama višina investicije, višina možnih finančnih spodbud Eko sklada, v mestu pa tudi dostopnost," pove Petrovčič.

Drago ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom

V Črnomlju imajo hiše v starem mestnem jedru omogočen priklop na omrežje utekočinjenega naftnega plina, Petrovčič svetuje, naj lastnik takšne stavbe najprej preveri, če je mogoče stavbo priklopiti na lokalno omrežje zemeljskega plina. Če je to mogoče, bo s cenovnega vidika naredil najbolje, da se priklopi na omrežje. Večinoma v teh primerih ni treba menjati kurilne naprave.

Če te možnosti ni, je izbira primerne ogrevalne naprave odvisna od energetske učinkovitosti njegove stavbe, porabe energije za ogrevanje toplo sanitarno vodo in tudi od njegovega pričakovanega bivalnega ugodja. Če mu kurjenje drv ne predstavlja težave, ima dovolj velik prostor za shranjevanje drv in ima njegova stavba visoko porabo energije, potem naj razmisli o nakupu sodobnega kotla na lesno biomaso, torej drva, pelete ali sekance, morda v kombinaciji s sanitarno toplotno črpalko, priporoča. "Če pa je njegova stavba energetsko učinkovita in se mu ne ljubi dnevno skrbeti za ogenj v kotlu, potem je prava izbira toplotna črpalka. Uporabo kurilnega olja ali IR-panelov odsvetujem, saj se njihova uporaba opušča oziroma ni dovoljena."

Z dobro izolacijo lahko prepolovimo rabo energije 

V večjih mestih, kot je Ljubljana, so starejše hiše ali večstanovanjski objekti pogosto slabo izolirani, poraba energije pa je posledično velika. Petrovčič pri tem poudarja, da je najcenejša energija tista, ki se ne porabi. Ocenjuje, da z izoliranjem hiše prepolovimo rabo energije za toploto.

"To v obstoječih stavbah dosežemo z menjavo oken, toplotno izolacijo fasade, stropa in tal na terenu ali tal proti kleti in vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote. Zato je vedno prav, da se ukrepi za zmanjšanje rabe energije izvedejo pred zamenjavo ogrevalnih sistemov. Le na ta način bodo ogrevalni sistemi pravilno dimenzionirani in stroškovno optimalni," dodaja. 

Med podražitvami tudi ogrevanje

Udarce povišanja stroškov ogrevanja bodo posamezna gospodinjstva različno občutila, ker se polovica gospodinjstev ogreva na drva, pelete, sekance, pravi Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. Če pa imajo svoje gozdove, bodo povišanje stroškov še manj občutila. "Pri nas v Ljubljani in v Velenju se je daljinska toplota že podražila. Velja metodologija, kjer podjetja lahko povečujejo ceno zaradi povišanja cen vhodnih surovin in emisijskih kuponov."

Samo zaradi dviga cen energentov ni treba menjati ogrevalnega sistema

Stroški ogrevanja že zdaj močno bremenijo številna slovenska gospodinjstva, dvigi cen energentov pa še dodatno povečujejo tveganja za energetsko revščino. O tej govorimo, ko gospodinjstvo težko ali pa sploh ne more plačati položnic za električno energijo, ogrevanje in toplo vodo. Povišani računi za ogrevanje bodo gospodinjstva prisilili, da predčasno razmislijo bodisi o zamenjavi ogrevalnega sistema bodisi o povečanju energetske učinkovitosti stavbe. Po besedah Petrovčiča zaradi rasti cen energentov ni treba v menjavo sistema ogrevanja. "Treba je premisliti, ni treba z glavo skozi zid." 

Na vprašanje, kateri ogrevalni sistemi so v zadnjem letu dosegli največjo rast cen, Petrovčič odgovarja, da so načeloma razmerja med cenami posameznih energentov na dolgi rok z minimalnimi odstopanji enaka. "Bolj smotrno se je potruditi in poiskati najboljšo ponudbo na trgu, saj je dobaviteljev energentov dovolj. Smiselno je tudi pregledati delovanje ogrevalne naprave, ustrezno nastaviti temperaturo v prostoru, jo znižati v nočnem času in kadar nas ni doma, pri elektriki pa izkoristiti tarifni sistem in večje porabnike elektrike uporabljati ponoči in čez vikend, ko je elektrika cenejša," svetuje Petrovčič. Tudi na tak način se lahko namreč kar nekaj prihrani pri stroških energije. Na daljši rok pa je smiselno razmisliti o menjavi ogrevalnega sistema. 

Nimamo definicije energetske revščine, zato težje pomagamo revnim gospodinjstvom

Ker nimamo definicije energetske revščine, se ne morejo izvajati politike in ukrepi, ki bi bili ciljano usmerjeni zgolj na energetsko revna gospodinjstva, opozarja Tomislav Tkalec iz Focusa, društva za sonaraven razvoj. "Ključno pri trenutni situaciji zvišanja cen energentov, oziroma še bolj dejstva, da se je zaradi covidnih ukrepov zvišala raba energije v gospodinjstvih ter da so nekatera gospodinjstva ostala brez dela svojih normalnih dohodkov, je, da vlada sprejme kratkoročne in dolgoročne ukrepe. Med kratkoročnimi so energetski vavčerji dobra rešitev."

Država na pomoč najranljivejšim priskočila z energetskimi boni

"Ogrevanje je problem, zlasti bo dvig cen prizadel najranljivejše skupine," je dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Po priporočilih Evropske komisije bomo zato tudi v Sloveniji uvedli ukrep energetskega bona. Kot pojasnjuje Vrtovec, so se glede tega že uskladili z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, bon pa naj bi prejelo približno 70.000 najranljivejših ljudi, torej prejemnikov socialnih in drugih pomoči. Kot so še pojasnili na ministrstvu, naj bi boni znašali eno četrtino minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine, ki je določena v predpisih o socialnovarstvenih prejemkih.

"Energetska revščina bo vedno bolj pereč problem, namreč dohodki ne naraščajo v skladu z rastjo cen energije, energija pa je nujno potrebna življenjska dobrina, zato bo ta problem zmeraj večji," pravi tudi direktorica Eko sklada Mojca Vendramin, ki pojasnjuje, da ima že sam prehod v nizkoogljično družbo strošek. Kot pravi, je pomembno, da ta strošek oziroma to breme ne sloni predvsem na revnejšem sloju prebivalstva. Prav zato bodo ukrepi za reševanje energetske revščine vedno bolj pomembni, na Eko skladu pa so štiri takšne ukrepe že pripravili.

Kot pravi Vendraminova, je ključno, da poleg splošnih spodbud posebej izvajajo še ukrepe za energetsko revščino, saj revnejši sloji prebivalstva prav tako prispevajo v sklad za energetsko učinkovitost, iz katerega Eko sklad podeljuje subvencije, vendar hkrati teh sredstev ne morejo koristiti, ker nimajo dovolj sredstev za lastno udeležbo. "Na splošno je subvencija 20- do 30-odstotna, kar pomeni, da mora občan še vseeno prispevati od 70 do 80 odstotkov investicije," je pojasnila, pri teh štirih ukrepih pa lastne udeležbe ni. 

Direktorica Eko sklada pravi še, da bi se z energetsko revščino lažje spopadali, če bi okrepili takšne ukrepe, kot jih izvaja Eko sklad. "Ta naš ukrep v višini 9.600 evrov za obnovo stavbe je edinstven pilotni projekt, financiran s kohezijskimi sredstvi, vendar je teh sredstev veliko premalo," pravi. S petimi milijoni bodo lahko spodbudili obnove dobrih 400 stavb, prejemnikov denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka pa je sicer okoli 90.000. "Tu je še zelo velik bazen ljudi, ki jim je treba pomagati," je dodala. 

'Subvencija je pretehtala pri odločitvi za toplotno črpalko'

Vesna Parkelj iz Novega mesta se je s partnerjem odločila za tri naložbe preko Eko sklada. Leta 2003 sta s pomočjo subvencije vložila v toplotno črpalko na zemeljski kolektor, kasneje pa sta se odločila še za električni avto in sončno elektrarno. 

Celotna naložba v toplotno črpalko je stala 17 tisoč evrov, od Eko sklada pa sta dobila povračilo v višini približno šest tisoč evrov. Odločitev za toplotno črpalko je bila sicer zelo težka, pripoveduje Parkljeva, saj je bil takrat takšen način ogrevanja šele v povoju. "Stvar je mož precej dobro preučil. Računala sva, da se bo investicija povrnila v desetih letih, pa se je to zgodilo že bistveno prej, saj so se energenti že takrat podražili," je povedala. Sicer sta se odločala med plinom in toplotno črpalko, s tem, da bi za ogrevanje na plin plačala približno pol milijona tolarjev (dva tisoč evrov) manj. Pretehtala sta subvencija in kredit za toplotno črpalko, ki jo je nudil Eko sklad. "Ogrevanje nas zdaj skupaj s toplo vodo stane od 10 do 80 evrov na mesec, odvisno od temperatur," nam je zaupala. 

Sončno elektrarno, za katero sta plačala 12 tisoč evrov, dva tisočaka pa jima je povrnil Eko sklad, sta postavila pred pol leta. Trenutno mesečno plačujeta le omrežnino v višini 14 evrov, saj so vso ostalo elektriko že prihranili oziroma pridelali. "Ko smo razmišljali o nakupu avtomobila, smo se pri izračunih, ravno zaradi subvencije, odločili za električni avto. Kljub temu, da sončne elektrarne takrat še nismo imeli, je elektrika trenutno tisti energent, ki se tako cenovno kot tudi ogljično najbolj splača. Če odštejemo termoelektrarne, seveda," meni. Za električni avto sta plačala 28 tisoč evrov, subvencija Eko sklada pa je krila okoli 7500 evrov.

Subvencije Eko sklada

Eko Sklad s svojimi subvencijami podpira tudi obnovo starejših stavb na vseh tistih območjih, kjer se v okviru prenove izboljšuje učinkovitost stavb in povečuje raba obnovljivih virov energije. Enako spodbuja gradnjo novih stavb v pasivnem standardu. Pogoji, ki jih pri izvedbi posameznih ukrepov predpisuje Eko sklad, investitorjem tudi zagotavljajo, da bodo svojo prenovo izvedli kvalitetno in na višjem standardu, kot to velevajo predpisi, pojasnjuje Petrovčič. "Tudi če bi investitor ukrepe izvajal postopno, bo stavba na koncu prenove imela svoj smisel v kvalitetnih pogojih bivanja. Subvencije so navzdol večinoma omejene na 20 odstotkov priznanih stroškov naložb, najvišje subvencije pa dosežejo tudi 50 odstotkov. Za socialno ogrožene osebe, ki jim grozi energetska revščina, so določeni ukrepi sofinancirani 100-odstotno."

Vlog za subvencije in kredite pri Eko skladu je čedalje več

Direktorica Eko sklada pravi, da je vsako leto od 20 do 30 odstotkov vlog več, najbolj zanimiva pa so po njenih besedah seveda nepovratna sredstva (subvencije). Veliko vlagateljev izkoristi možnost pridobitve nepovratnih sredstev in ugodnega kredita hkrati, kar omogočajo za večino ukrepov, za katere je mogoče pridobiti subvencijo. "Lani je bil zelo velik porast na področju električnih avtomobilov, letos pa je še posebej veliko zanimanje za postavitev fotovoltaičnih elektrarn za samooskrbo. Veliko je sicer tudi povpraševanje po subvencijah za gradnjo toplotne črpalke ali zamenjavo kotla na biomaso, pa tudi izvajanja izolacije fasad in drugih ukrepov za učinkovito rabo energije," pripoveduje.

Hkrati je zavrnjen zelo majhen delež vlog. Na trenutnem aktualnem pozivu, kjer dodeljujejo subvencije za ukrepe URE in OVE in kamor letno prejmejo daleč največ vlog (trenutno jih je skoraj 35.000), so jih zavrnili približno pet odstotkov. Pogost razlog za zavrnitev je na primer neskladnost investicije z odloki občine o prednostnih načinih ogrevanja. 

'Morali se bomo navaditi živeti z višjimi cenami energentov in se temu primerno tudi obnašati'

Po besedah Petrovčiča se bomo morali navaditi živeti z višjimi cenami energentov in se temu primerno tudi obnašati. "Morali se bomo izobraziti, kje so priložnosti za izboljšave. Tako kot smo se navadili na mobilno telefonijo in smo ta strošek prenesli v družinski proračun, se bomo morali navaditi na višje cene energije."

Predvsem pa moramo biti bolj energetsko učinkoviti, v smislu racionalne uporabe energije. "Pri tem ne mislim, da se moramo kopati z mrzlo vodo, ampak se racionalno obnašati do energije, cena elektrike je cenejša ponoči, čez vikend." Petrovčič ocenjuje, da ceno energije lahko prepolovimo, če smo učinkoviti. Hkrati pa opozarja, da moramo slediti cenam na trgu, saj je menjava dobavitelja električne energije enostavna. "Komaj ena tretjina gospodinjstev je zamenjala dobavitelja električne energije, to je zelo nizek odstotek."

"Z našimi spodbudami k prenovi prispevamo približno en odstotek celotnega stavbnega fonda. S temi spodbudami dosežemo dobrih 300 gigavatnih ur prihranka energije letno," je pojasnila direktorica Eko sklada. Kar je približno toliko, kot proizvede ena večja hidroelektrarna na Dravi oziroma dve manjši.