Dejstva

Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji

Ljubljana, 25. 11. 2021 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 13 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
150

Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov, takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev - predvsem v mestih, ki se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstokov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov decembra. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč, ne lastne proizvodnje v večjem obsegu. Ključno vprašanje torej je, ali bo oskrbo s plinom rešila Rusija po plinovodu Severni tok 2, ki je sicer dokončan, a zelene luči za obratovanje še nima.

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Podražitve energentov
    01:52
    Iz 24UR: Podražitve energentov
  • Dejstva: Zemeljski plin
    00:51
    Dejstva: Zemeljski plin

31-letni Anže iz Kamnika živi v bloku, ogrevajo se z zemeljskim plinom. Ponudnika - Adriaplin, je izbral lani, saj so plin ponujali po ugodni ceni, pripoveduje Anže in ob tem doda, da višje položnice še ni prejel. "Za zdaj nas tudi še niso obvestili, da bodo zvišali ceno dobave zemeljskega plina, zato ostajam pri istem ponudniku." Kdaj, če sploh, bodo zvišali ceno plina, smo zato preverili pri Adriaplinu, pa odgovora nismo prejeli. 

Anže torej sodi v desetino gospodinjstev, ki se ogrevajo s plinom. Višje položnice lahko tako pričakuje večina uporabnikov plina, tudi tisti, ki ga imajo za kuhanje in gretje sanitarne vode. Največji ponudnik plina, Energetika Ljubljana, je plin podražila že avgusta - za 11 odstotkov.  Letni strošek za ogrevanje je v primerjavi z lanskim letom tako za stanovanje višji za 22 evrov, za hišo pa 58 evrov. Pojasnilo Energetike pa, trenutna cena je enaka ceni, ki je veljala pred zadnjim znižanjem v času epidemije.

letni-strosek-ogrevanja-lj

Največja slovenska energetska družba Petrol je napovedala podražitev plina od decembra, za 12 odstotkov. Kilovatna ura zemeljskega plina zdaj stane 0,03342 evra, po zvišanju bo stala 0,03752 evra. Navedeni ceni zemeljskega plina veljata samo za dobavo in ne vključujeta trošarine, takse na ogljikov dioksid, dodatka za energetsko učinkovitost, omrežnine in dodatka za obnovljive vire in soproizvodnjo. "Cena je kljub zadnji podražitvi nižja od več ponudnikov na trgu in se uvršča na sredino cenovne lestvice," pravijo v Petrolu. Ob tem zatrjujejo, da jih bodo, ko se bo trg umiril, prilagodili tudi sami.

Drugi največji ponudnik zemeljskega plina Gen-I zatrjuje, da cen ne bodo zvišali. "Kljub ekstremni rasti cen energentov na mednarodnih trgih jih pri nas ne bomo zvišali najmanj do poletja 2022."  Kot pravijo, nespremenjene cene zagotavljajo zaradi učinkovitega obvladovanja tržnih tveganj. "Preden se je kriza sploh začela, smo prevzeli odgovornost, da ne bomo v krizi izkazovali dobičkov, zato smo cene zamrznili," pravi Robert Golob.

"Cene zemeljskega plina bomo verjetno korigirali že letos," pa je odgovor podjetja Energija Plus, ki z zemeljskim plinom oskrbuje okrog 2300 kupcev.

kdo-bo-visal-cene

Uporabniki se premalokrat odločijo za zamenjavo dobavitelja plina, poudarja Nevenka Hrovatin z Ekonomske fakultete. Za primerjavo – v državah z najbolj aktivnimi odjemalci, dobavitelja zamenja več kot 20 odstokov uporabnikov.

stopnja-menjave

V Celju se ogrevanje ne draži, v Trbovljah cene v novembru višje za 16 odstotkov

"Daljinsko ogrevanje je za prebivalce Mestne občine Celje trenutno med najcenejšimi v Sloveniji," ocenjujejo v Energetiki Celje, kjer toploto proizvedejo v Toplarni Celje s termično obdelavo odpadkov. Zemeljski plin predstavlja le manjši delež v strukturi proizvodnje toplote – ocenjujejo ga na okoli 15 odstotkov – zato ima manjši vpliv na določanje končne cene. Trenutna cena daljinskega ogrevanja je 53,55 evra za MWh. Toda ocenjujejo, da bodo, če bo povečanje stroškov proizvodnje toplote preveliko, tudi oni naredili "manjše popravke prodajnih cen toplote". 

Zvišanje cen toplote pa močno čutijo v Trbovljah – trenutno cena znaša 107 evrov za MWh, v novembru se je cena zvišala za 16 odstotkov, so sporočili iz Komunale Trbovlje. Za povprečno stanovanje (veliko 64 m2, v katerem živijo štiri osebe) so stroški ogrevanja in tople vode še januarja letos znašali 71,35 evra za MWh, zdaj v novembru pa kar 130,7 evra. 

cena-ogrevanje-trbovlje

"Zaradi občutne globalne rasti cene zemeljskega plina smo morali spremeniti nabavno strategijo in zemeljski plin kupujemo mesečno. To nam bo ob padcu cene omogočilo hiter odziv." Višje stroške ogrevanja povzroča tudi rast cen emisijskih kuponov, ki so jih morali prvič kupiti šele lani. "V tretjem trgovalnem obdobju nam je namreč država dodelila zadostno količino brezplačnih emisijskih kuponov za vsakoletno pokritje emisij CO2 do vključno leta 2019."

Za tri- ali veččlansko družino v Ljubljani, je zemeljski plin najbolj ugoden pri E.ON 

Pogledali smo, kje lahko družina v Ljubljani kupi plin po najnižji ceni. Za tri- ali veččlansko družino, ki živi v hiši, veliki 100 m2, je trenutno najugodnejši ponudnik E.ON, kažejo podatki primerjalnika stroškov Agencije za energijo. Za letno porabo plina, ki v takem primeru znaša približno 14.000 kWh, družina odšteje 68 evrov na mesec oziroma 816 evrov na leto. 

za-druzino-v-ljubljani-se-zemeljski-plin-najbolj-splaca-pri-energetiki-ljubljana-1410

Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina

Slovenija lastnih virov zemeljskega plina nima, niti nima skladišč ali terminalov za utekočinjen zemeljski plin, je torej popolnoma odvisna od uvoza. Slovenski veleprodajni trg se večinoma oskrbuje s plinom iz Avstrije, tudi iz Rusije, Italije in Hrvaške. Slovenski trgovci oziroma dobavitelji na avstrijskem plinskem vozlišču v Baumgartnu in avstrijskih skladiščih, nabavijo največje količine plina – lani so iz Avstrije uvozili 91 odstotkov. Po podatkih Energetske zbornice se predvideva, da je velik delež tega plina ruskega izvora. 

vecino-plina-uvozimo-iz-avstrije

Dobavitelji plina imajo zakupljene skladiščne kapacitete v drugih državah. "Geoplin na primer v Avstriji, Ukrajini in na Hrvaškem, kar prispeva k stabilnosti oskrbe. Pričakuje se, da bo k manjši ranljivosti držav brez skladiščnih kapacitet prispevala tudi zakonodaja EU, ki zahteva večjo solidarnost med državami za zagotovitev zanesljive oskrbe," pojasnjuje Hrovatinova. Na podlagi uredbe morajo sosednje države s povezanimi plinovodnimi sistemi skleniti sporazume, ki pa so zahtevni in terjajo svoj čas, zlasti zaradi finančnih posledic. Leta 2020 je potekala priprava sporazumov Slovenije z Italijo in Avstrijo, dogovori s Hrvaško pa se še niso začeli. 

Med letoma 2004 in 2008 je Slovenija v okviru razvojnega projekta ocenila možnosti in smiselnost skladiščenja plina v podzemnih kovinskih rezervoarjih v opuščenem rudniku Senovo za potrebe plinske elektrarne v Brestanici. "Projekt se je izkazal kot predrag in tehnično vprašljiv," pravijo na Ministrstvu za infrastrukturo. 

Lani plin večinoma kupovali prek kratkoročnih pogodb. Bodo zato težave pri oskrbi?

Slovenski dobavitelji so lani zemeljski plin na veleprodajnem trgu v 84 odstotkih kupili prek kratkoročnih pogodb (z ročnostjo manj kot eno leto), ugotavlja Agencija za energijo. Kratkoročne pogodbe pa lahko vplivajo na zanesljivost oskrbe. Ali drugače, v primeru pomanjkanja plina, bi lahko prišlo do nezadostne oskrbe, če na sprotnih trgih ne bi bilo mogoče zakupiti vseh potrebnih količin. 

Na Ministrstvu za infrastrukturo pravijo, da oskrba s sklenjenimi enoletnimi kratkoročnimi pogodbami načeloma ni manj zanesljiva, če je plina na plinskem trgu dovolj. "Če ga začne primanjkovati, so seveda kratkoročne pogodbe tiste, ki povečujejo negotovost in kjer se z vsako pogodbo posebej določi nova cena, ki pa je za določeno obdobje (npr. eno leto) lahko tudi fiksna. Odkar cene plina v dolgoročnih pogodbah pretežno niso več vezane na ceno nafte, ampak na borzno ceno plina (na plinskem vozlišču), je cenovna ugodnost dolgoročnih pogodb tudi lahko spreminjajoča, podobno kot cene na vozliščih ali kratkoročne pogodbe. Kar pa je še vedno bolj smiselno kot nihanje cene plina skupaj z nihanjem cene nafte."

Geoplin ima podpisano dolgoročno pogodbo z ruskim Gazpromom za uvoz tretjine zemeljskega plina. Predvidevajo, da je bil glavni razlog za nakupe prek kratkoročnih pogodb lanski padec cen, te so dosegle najnižje ravni v zadnjih petnajstih letih. 

"Razen, da se zgodijo izredne razmere, na primer izpadi na tranzitnih plinovodnih sistemih in podzemnih skladiščih plina, daljšega obdobja ekstremno hladnega vremena, bo na trgu zemeljskega plina v Evropi dovolj količin," predvidevajo v družbi Geoplin.

Tudi v družbi Plinovodi, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina v Sloveniji, pri oskrbi ne vidijo težav v ročnostih pogodb. "Nimamo informacij od dobaviteljev zemeljskega plina o morebitnih motnjah v dobavi zemeljskega plina v zimskem obdobju. Ne pričakujemo težav pri oskrbi s plinom, odgovornost za dobavo količin zemeljskega plina pa leži na dobaviteljih," še dodajajo. "Slovenski prenosni sistem zemeljskega plina je povezan tudi z italijanskim in hrvaškim prenosnim sistemom, v obeh omenjenih sistemih zaloge zemeljskega plina v skladiščih letos ne odstopajo od običajnih vrednosti za ta letni čas." 

Tako visoke rasti cen ni napovedal nihče

Cene plina so na borzah letos zrasle tudi za 400 odstotkov. Po podatkih Srednjeevropskega plinskega vozlišča so bile cene plina v začetku tega leta pod 20 evri na MWh, v oktobru so narasle tudi na 115 evrov. "Tako velike rasti cen ni pričakoval ali napovedoval prav nihče, gre za bikovski trend cen energentov. Takšna rast cen na borzah je nenormalna in se ne bi smela zgoditi. Pri plinu pa imajo evropsko-ruski odnosi sigurno velik vpliv, kar je nedvomno vplivalo na cene vseh energentov," pojasnjuje Vesna Nahtigal, direktorica GZS Združenja kovinskih materialov in nekovin. 

Nevenka Hrovatin razlog v povišanju cen energentov vidi predvsem zaradi hitrega okrevanja gospodarstva po pandemiji, posledično hitrega naraščanja proizvodnje ter neskladja med ponudbo in povpraševanjem po energetskih virih, zlasti plina kot vhodnega energenta za proizvodnjo električne energije. "Plin je namreč v preteklosti kot čistejši vir izrinil premog, premogovne elektrarne pa so se marsikje zapirale. Kitajska se je letos soočala s poplavami, ki so okrnile pridobivanje premoga iz dnevnih kopov in z nekaterimi varnostnimi problemi, ki so tudi zmanjšali obratovanje premogovnih elektrarn. Evropa pa se je zaradi dolge in mrzle zime soočila z manjšimi zalogami plina v skladiščih (po nekaterih ocenah za 15 odstotkov nižje zaloge) in z manjšo proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov (vetrnih in hidroelektrarn)."

Po podatkih Evropske komisije je bila povprečna stopnja zasedenosti skladišč v EU v povprečju 47,5 odstotna, kar je bilo najnižje v zadnjem desetletju v tem delu leta. 

Pridobivanje zemeljskega plina le v Petišovcih

Slovenija nima lastne proizvodnje zemeljskega plina za namen oskrbe uporabnikov iz prenosnega in distribucijskih plinovodnih omrežij, pojasnijo v družbi Plinovodi. Sicer ima družba Geoenergo edina koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije, kamor spadajo tudi Petišovci. Družba je v lasti državne Nafte Lendava, ki se ukvarja s proizvodnjo petrokemičnih izdelkov (oljni eter, sintetične gume, teflon ...) in Petrola. Z družbo Ascent Slovenia Limited ima sklenjeno dolgoročno pogodbo o izvajanju skupnih operacij na področju razvoja plinsko-naftnega polja Dolina in Petišovci pri Lendavi. 

Sicer ima družba Geoenergo edina koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije, kamor spadajo tudi Petišovci.
Sicer ima družba Geoenergo edina koncesijo za izkoriščanje mineralnih surovin, nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije, kamor spadajo tudi Petišovci. FOTO: Dejstva

Geoenergo proizveden zemeljski plin dobavlja zgolj lokalnim industrijskim odjemalcem oziroma domači industriji. Trenutno ni vzpostavljene ustrezne povezave do državnega distribucijskega omrežja zemeljskega plina. "Pridobljena so vsa potrebna okoljevarstvena in gradbena dovoljenja ter podpisani ustrezni dogovori z družbo Plinovodi. V primeru interesa vseh vpletenih se bo pristopilo k izgradnji manjkajoče infrastrukture po sklenitvi oziroma podaljšanju koncesijske pogodbe," so nam pojasnili v Geoenergu.

Z obstoječo podzemno infrastrukturo bi lahko skladiščili med 10 in 15 odstotkov slovenske porabe zemeljskega plina. "Glede na lansko leto, ko so bile cene plina precej nižje, bo zvišanje cen pozitivno vplivalo na poslovanje družbe Geoenergo v letošnjem letu."  V tem trenutku predvsem potekajo aktivnosti za podaljšanje koncesije, pravijo.

Severni tok 2 je zgrajen, a nima dovoljenja

Za oskrbo EU z zemeljskim plinom je pomemben plinovod Severni tok 2, ki je vez med Rusijo in Nemčijo. Po tem je že stekel prvi, sicer tehnični plin, s katerim so preverjali kapacitete, a ta še vedno nima dovoljenja za obratovanje.

Po oceni izvršnega direktorja Mednarodne agencije za energijo (IEA) Fatiha Birola bi lahko Rusija Evropi takoj zagotovila 15 odstotkov večje dobave plina. Rusija (Gazprom) tudi poudarja, da je zagotovila potrebne količine v okviru dolgoročnih pogodb, da pa bi lahko več plina dobavila takoj, ko bo pričel obratovati Severni tok 2. "Zato ne preseneča mnenje, da Rusija omejuje dobavo zemeljskega plina Evropi tudi zaradi špekulativnih razlogov – da bi izsilila čimprejšnje obratovanje Severnega toka 2 in s tem zmanjšala tranzitno odvisnost od Ukrajine, s katero je v sporu od 2014, ko je okupirala polotok Krim. Severni tok 2 bo podvojil sedanje transportne zmogljivosti za izvoz plina iz Rusije pod Baltskim morjem",  pojasnjuje Hrovatinova. 

Pove, da sicer pred pričetkom obratovanja Severnega toka 2 ta potrebuje certificiranje oziroma dovoljenje za obratovanje od nemškega regulatorja, kar naj bi trajalo štiri mesece, predvidoma do januarja prihodnje leto, po nekaterih ocenah pa naj bi bilo to zaključeno že prej. "S strani EU držav certificiranju nasprotuje Poljska, ki je že večkrat opozorila, da bo Severni tok 2 še bolj ogrozil oskrbo s plinom v EU, saj bo ta postala še bolj odvisna od ruskega plina, namesto da bi razpršila vire dobave," dodaja. Marina Lindič, predsednica Združenja nabavnikov Slovenije, razloži, da Rusija ne zadošča pravilom EU glede ločevanja izvajalca transporta in trgovca, saj je to vse združeno v enem. 

Severni tok 2 pomeni pomembno okrepitev ponudbe plina s strani Rusije, ki trenutno dobavlja že skoraj polovico plina EU. Ekonomist Anže Burger meni, da je to s strateškega vidika sporno, saj še dodatno povečuje odvisnost od nepredvidljive in avtokratsko vodene države. "EU mora povečati samooskrbo z jedrsko energijo in obnovljivimi viri energije ter zmanjšati vpliv Rusije na Nemčijo, Bolgarijo, Baltske države in druge države članice uvoznice plina. Okrepiti je potrebno dobave plina preko južnega koridorja in zgraditi načrtovano povezavo od Izraela. Oskrba s plinom bo bolj stabilna, če ne bomo posegali v interese Putina."

Nedavno je Gazprom sporočil, da bo povečal dobavo plina po stari poti čez Ukrajino, vsaka taka informacija vpliva na trg, pravi Marina Lindič. "Tisti dan, ko je Gazprom rekel, da bo povečal zaloge, je cena padla za 10 odstotkov še isti dan."

 Kako bi se ob rekordnem zvišanju cen morala odzvati država? 

Nevenka Hrovatin meni, da bi kratkoročno morali zaščititi predvsem ranljiva gospodinjstva. "In uporabiti zlasti fiskalne instrumente (energetski boni, delna oprostitev plačil znižanje trošarin, prispevkov za OVE, URE, odlog plačil) ter prepoved odklopa. EK je podobne fiskalne instrumente predvidela tudi za podjetja, zlasti majhna in srednja, pomagati pa bo potrebno tudi energetsko intenzivnim podjetjem, če niso pravočasno zakupila potrebnih količin pred krizo."

Vesna Nahtigal poudarja, da mora vlada nemudoma preprečiti energetsko revščino pri ranljivem delu populacije še posebej v kurilni sezoni in pomagati gospodarstvu in industriji, ki povišanja cen plina ne bo moglo pokriti z višanjem cen, posledično pa to pomeni zmanjšanje proizvodnje, zmanjšanje zaposlenih in slabše poslovne rezultate. "Pri industrijskih porabnikih vlada lahko zmanjša prispevke za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije, zniža trošarine na nivo najnižje dopustne trošarine po pravilih EU, davek na dodano vrednost. Vlada pa lahko tudi zamrzne cene energentov," pojasnjuje. 

Vesna Nahtigal poudarja, da mora vlada nemudoma preprečiti energetsko revščino pri ranljivem delu populacije.
Vesna Nahtigal poudarja, da mora vlada nemudoma preprečiti energetsko revščino pri ranljivem delu populacije. FOTO: Dejstva

Ocenjuje, da je dvig energentov EU presenetil in zamuja z ukrepi. "Energetski prehod, ki se v resnici še sploh ni dobro pričel, bo bistveno dražji, kot so napovedovali. Če bo breme prehoda padlo na gospodinjstva in industrijske porabnike, se bo odnos javnosti do zelenega prehoda spremenil in ogrozil ta največji izziv za EU. Evropa se bo morala odzvati hitro in odločno. Zgodovinske izkušnje: tudi Evropa potrebuje Marshallov plan." 

Rast cen naj bi se umirila do poletja, a ostale bodo na višji ravni

Po napovedih večine strokovnjakov in institucij naj bi kriza izzvenela do poletja (konca ogrevalne sezone) naslednje leto oziroma najkasneje do konca naslednjega leta. Terminske cene za leto 2023 so nižje od trenutnih, vendar občutno višje od predkriznih. "Za leto 2022 so cene zemeljskega plina čez 50 evrov, za 2023 so 32 evrov, za 2024 skoraj 25 evrov, nato so leto kasneje malo čez 21 evrov. Za dolgoročne nakupe so torej cene zemeljskega plina v padanju, ocenjujem, da bodo cene spomladi 2022 začele padati, najvišji nivo cen je za prihodnje leto," pravi Lindičeva.  

Tudi na Petrolu ne pričakujejo, da bodo cene energentov vztrajale dlje časa. Jože Bajuk, član uprave Petrola pravi, da bi se cene po koncu zime morale umiriti. 

A dolgoročno lahko pričakujemo višje cene energije."Višje cene energije, kot smo jih poznali pred energetsko krizo, pa naj bi imeli tudi v prihodnje zaradi zelenega energetskega prehoda, sedanje podražitve utegnejo močno podražiti tudi zeleno energetsko tranzicijo," meni Hrovatinova, a pravi, da imajo višje cene tudi dobro plat – pospešile bodo zeleni prehod.

"Nesmiselno je pričakovati, da bodo cene zelo padle na raven pred epidemijo, saj so bile med epidemijo nerealno nizke. Potrebno se je navaditi na višje cene. V tem prehodnem obdobju pa je potrebno pomagati najranljivejšim," pojasnjuje Anže Burger.

Na Energetski zbornici pravijo, da v zraku ostaja vprašanje, ali so visoke cene energentov enkratno stanje ali gre za nekaj, kar bo vztrajalo dlje časa. Gibanje cen se še ni umirilo in bo močno odvisno od zimskih temperatur in dobave/porabe zemeljskega plina, povsem verjetni so visoki odmiki v obe smeri. "Zadnja analiza evropskega združenja operaterjev prenosnih sistemov nakazuje, da se je tveganje zanesljivosti dobave zemeljskega plina tudi v obdobjih mrzle zime v zadnjih letih v Sloveniji znižalo."

Kakšni in kako hitri bodo dvigi cen zemeljskega plina v Sloveniji za industrijo in gospodinjstva, bo odvisno od dolžine trajanja izredno visokih cen in nabavnega potrtfelja posameznih dobaviteljev in pogojev v njihovih dolgoročnih pogodbah, ocenjujejo na Energetski zbornici. "Daljše obdobje visokih ravni borznih cen energentov vsekakor pomeni povišanje cen tudi za industrijo in gospodinjstva."

 

Pasica energetska revščina
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (150)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

vicente
25. 11. 2021 21.46
+1
izpolnila se bo želja ministra Vrtovca ljudje bodo ponižno ob svečah molili da ji aprila odnese hudič in se nikoli več ne vrnejo,nanje bo ostal grenek priokus in nanje bo spominjal ogromen javni dolg ki ga bodo semeniščniki in kumrovški obramboslovec pustili za sabo in potem bog prosim pomagaj ker brez tebe res ne bomo zmogli
ni_mi_vse_eno
25. 11. 2021 21.33
Avstrijski strokovnjak opozarja na nevarnost padca električnega omrežja. Belgija izklaplja 2 jedrski elektrarni do leta 2025.
TistoPravo
26. 11. 2021 10.47
-1
In z čim nadomeščajo ...polet sončni paneli, samo kaj pozimi? Jedrska gor pri severnu morju dela verjetno probleme zaradi odpadne toplote ki jo ustvarja....nemci so izklopili skoraj vse, ker enostavno to kuri sonce oziroma se ustvarjajo nevihtni sistemi potencirano...to je igra med naravo in sistemskom stilom življenja človeka
flojdi
25. 11. 2021 20.41
. ne razumem. zakaj eni zvišujejo eni pa ne. za isto stvar. / pa nisem na plinu , ker ga nočem ; čeprav ga imam pred vrati.
jbtjbt
25. 11. 2021 17.08
+2
Naš vladar je vse za palčke zapravil,pa mora nekje nazaj dobit,🐑pa tiho bee bee bee
1muvwndr
25. 11. 2021 13.50
+3
Še nekaj dobrih rezultatov naših prejšnjih vlad. Najprej nas naredijo odvisne od tujega zemeljskega plina, nato pa dobavitelj dvigne cene v nebesa, ker točno ve, da nimamo nobene druge izbire, kot jih sprejeti, biti tiho in se še zahvaliti, da nam kljub plačilu ne zaprejo pipe.
IS58
25. 11. 2021 13.53
+3
Vem , katastrofa. Potem pa se nekateri smejijo,da sem montiral fotovoltajiko na streho in TČ za ogrevanje. Ne vidim boljše opcije, seveda, če imaš možnost.
User1538643
25. 11. 2021 12.50
+4
Pa to novico berem vsaj enkrat letno, ves čas.
saknukdhwkfnnkj
25. 11. 2021 12.16
+5
Dajte še kak prispevek koliko se višajo krediti in kako bodo tisti na minimalcu preživeli ob vseh teh podražitvah!
nalijmo si čistega vina
25. 11. 2021 12.21
+0
Vzami poceni kredit , kot Janševi boysi . Dvigneš 1000 evrov , čez 5 let vrneš 900 evrov . Denar je tako poceni , da si v vladi brišejo čevlje . A ti ni ata rekel , kaj je napravi Djaič , ko je v Lj. stopu z vlaka
medus
25. 11. 2021 12.13
+5
če je plin predrag, je čas da začnemo kurit premog
preprostež
25. 11. 2021 13.06
+0
Težko boste futrali premog v peč na plin. Koliko pride menjava peči? Veliko zabave z računanjem na listek.
Potouceni kramoh
25. 11. 2021 12.09
+5
A kdo ve kaj je vzrok da se kar naenkrat vse draži po 300,400 %?
nalijmo si čistega vina
25. 11. 2021 12.17
+3
A ti ni znano turbo kadrovanje te klike . Teolog je po namigu Vizjaka in komandi ssds vrhovnega šamana obglavi energetski vrh . Sadist kapira Adolfa . Noč dolgih nožev
1muvwndr
25. 11. 2021 13.45
+5
Vzrok je ta, da bogati hočejo še več denarja. Ker imeti 100 milijard ni dovolj, hočejo 200.
PATRIOT-SLO
25. 11. 2021 21.12
Da, dogovor na WEF,..klanjanje v Glasgowu,..da tudi na eventu 201 so se dogovarjali ravno tako kot so testirali "nevidnega" 2015.
Sentis
25. 11. 2021 11.51
+13
Res ste že postali tečni s temi vašimi negativnimi novicami. Vsak dan samo covid, podražitve,... a res ne znate skupaj spraviti kakšne pozitivne novice? Narod je že tako negativno nastrojen, potem nas pa še dodatno bombandirate s temi vašimi novicami.
saknukdhwkfnnkj
25. 11. 2021 12.14
+5
sej maš, Toninov nakup Letala, a ni vesela novica :)))
coehill
25. 11. 2021 11.37
+3
tile kle imajo jurja ojrov samo za Big Mac
ŠTELJO
25. 11. 2021 10.52
+7
B*****i Petrol a sedaj pa niso nerealno visoke?Seveda ne saj kujete enormne dobičke in se gustirate na potrošnikov račun.Zakaj je pa Gen lahko ohranil vsaj za nekaj časa enake cene?
zibertmi
25. 11. 2021 11.27
+7
moraš vedet ,da je petrol v lasti sds.delnice pa od vizjaka
zibertmi
25. 11. 2021 11.32
+5
nalijmo si čistega vina
25. 11. 2021 12.13
+5
Tam je Golob v Petrolu ima pa prste Vizjak . V enem letu stlačil v žep dobrih 50 000 evrčkov . Na za okoli 100 000 evrov vrednih ( seveda možakar jih je pošteno kupil z zlorabo notranji podatkov ) delnic .
Draža
25. 11. 2021 10.40
+7
Revščina za potrošnike,zaslužek za prodajalce plina.
1muvwndr
25. 11. 2021 13.48
+2
Rodion Raskolnikov
25. 11. 2021 10.05
+9
Naslov serije je energetska ravščina govorimo pa o 20 € višjem strošku na letni ravni? Kak je namen tovrstnih člankov in objav, vnašanje nemira in nezadovoljstva, ustvarjanje panike, povečevanje zaskrbljenosti in strahu…? Kaj?
zibertmi
25. 11. 2021 10.46
+3
kdo ti pa plačuje položnice ,da takele stresaš.dovolj je že če bi pogledal moloprodajno ceno goriv za ogrevanje gospodinstev,pa bi videl,da si brcnil v meglo
TistoPravo
25. 11. 2021 10.49
+9
Ko se začne dražit, se ne neha...sploh energenti, od katerih je potem odvisen plaz podražitev....in pol se par let za 100 eur dviga minimalca borimo...s tem da 100 eur zgubimo že ob vseh podražitvah....torej bi se morali boriti vsaj za pe enkrat višje povišanje..,,in če to upoštevaš od 1.1.2007 ko nam je euro čez noč vzeu polovica vrednosti tolarja..,potem je jasno, v kakšenm šahu nas imajo
Rodion Raskolnikov
25. 11. 2021 12.04
zibertmi, točno to sem tudi naredil in je zadnja položnica za plin enaka tisti iz pred enega leta! Katero si pa ti gledal?
zibertmi
25. 11. 2021 13.22
+2
potem živiš drugje in ne v omenjenih občinah ali si pa na mrzlem.zame se bencin tudi nikoli ne podrađi,vedno dam 40 eu.koliko ga pa je v tanku glede na ceno me pa ne briga.to je tako ,kot se tolažijo tisti ,ki so zamenjali dobavljivca elektrika,da koliko so prišparali,pozabili so pa pogledat kako je stanje konec meseca na števcu,ki je ponavadi,če je položnica manjša tudi števčna poraba manjša.na leto pa pri iosti porabi mogoče privarčuješ 10 eu
Ebonlasss
25. 11. 2021 13.27
+3
Pri nas na Jesenicah so tako podražili da je bila položnica višja za skoraj 100%. Za oktober, 1,91 m3 vroče vode in 18 enot na delilnikih, priključna moč, ostale dajatve in vse ostalo - 105 eur. Prejšnji mesec 53 eur, lani za oktober 68 eur. Če ne odpreš radiatorjev, ti računajo neki pavšal. Pojasnilo dobavitelja ki oskrbuje 4200 odjemalcev - šparajte z vodo in ogrevanjem....
PATRIOT-SLO
25. 11. 2021 21.15
Ti še nisi videl zadnje položnice,.to ki si gledal je še oktobrska
vvvilice
25. 11. 2021 09.56
+7
Energetska revščina - boljši naslov bi bil energetska draginja. Revni bomo s količino energije, ki pa nas bo drago stala. Dobavitelji energentov in posredniki pa bodo dobro zaslužili, za njih ne bo revščine.
GOTOVI STE
25. 11. 2021 09.55
+4
Sam navijajte cene najbrz rabite vec dobicka.
TistoPravo
25. 11. 2021 09.54
+12
Najprej deset let nabijaš ljudem, da naj bodo varčni...vključno z inštalacijo merilnikov po radiatorjih ali nabavo novejših ogrevalnih sistrmov. Ko postanejo varčni, jih začneš "nagrajevat" za njihovo varčevanje. Preprosto jim dvigneš cene energentov...kaj naj si posameznik pri tem misli? Ko nakupiš varčne žarnice, si na enakem kot si bi z navadnimi...a to je napredek za naivne ane... Kot v primeru Roberta ki noče dvignit cen za elektriko...ne dobi podpore...dejte mi nekej povedat, kako ima čez lužo lahko brez problema avtomobili porabo 20l, pri nas v Eu pa ima večina že probleme pri 5 litrih na 100km porabe...ko kaže se vseh ne uči varčnosti na tem istem planetu...al se pa ne dajo. Samo v premislek vsem....ne nasedat na vse novotarije ker pol nas imajo vse bolj v šahu
TistoPravo
25. 11. 2021 09.54
+5
Najprej deset let nabijaš ljudem, da naj bodo varčni...vključno z inštalacijo merilnikov po radiatorjih ali nabavo novejših ogrevalnih sistrmov. Ko postanejo varčni, jih začneš "nagrajevat" za njihovo varčevanje. Preprosto jim dvigneš cene energentov...kaj naj si posameznik pri tem misli? Ko nakupiš varčne žarnice, si na enakem kot si bi z navadnimi...a to je napredek za naivne ane... Kot v primeru Goloba ki noče dvignit cen za elektriko...ne dobi podpore...dejte mi nekej povedat, kako ima čez lužo lahko brez problema avtomobili porabo 20l, pri nas v Eu pa ima večina že probleme pri 5 litrih na 100km porabe...ko kaže se vseh ne uči varčnosti na tem istem planetu...al se pa ne dajo. Samo v premislek vsem....ne nasedat na vse novotarije ker pol nas imajo vse bolj v šahu
Supervillain
25. 11. 2021 09.53
+6
Bo minimalna plača 700eur neto delavcev v podjetjih tudi višja.?
zibertmi
25. 11. 2021 11.30
+3
tam je ne vidijo brez dodatka države,kljub preskokom plačnih razredov zaradi delovne uspešnosti,kot jo ne bodo videli zaposleni v domovih,kljub temo ,da se jim bo plača povišala za 4 razrede,so povedali pristojni v domovih
Toooomi
25. 11. 2021 09.50
+8
Turska lira cez noc manj vredna, v 1 letu 40% manj...imamo novo venezuelo le da je ta veliko blizje....