Oskrbovana stanovanja - privilegij bogatih?

Na starost iz hiše v oskrbovano stanovanje

Duša Hlade Zore, poznamo jo predvsem kot zastopnico pacientovih pravic, že 11 let živi v oskrbovanem stanovanju v Trnovem. S soprogom sta naredila to, kar nerada stori večina Slovencev, v varovano stanovanje za brezskrbno starost sta se preselila iz hiše v Murglah. Sprva, pravi Zoretova, se je bilo življenja v bloku težko privaditi, a danes, čeprav je vdova že tri leta, živi kakovostno, stanovanje je postalo njen dom, počuti se varno.

Zoretova se počuti varno zato, ker ima na voljo nabor storitev, od klica v sili do organiziranega zdravstvenega varstva, pomoči v stanovanju - organiziranje prehrane, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjska pomoč – pranja, likanja, šivanja in tudi pomoči pri ohranjanju socialnih stikov. "Če se mi karkoli pokvari, pokličem za servis, pridejo pa naredijo. Skrbijo za urejenost vsega. Blizu so lekarna, frizer, avtobus, to so velike prednosti."

Zoretova socialnovarstvenih storitev še ne potrebuje, ko jih bo, bo glede na potrebe in želje z izbranim izvajalcem sklenila dogovor o obsegu izvajanja socialnovarstvenih storitev. 

Za 90 kvadratnih metrov veliko stanovanje plačuje Javnemu stanovanjskemu skladu Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) nekaj več kot 300 evrov. Ob tem so še obratovalni stroški - voda, elektrika, ogrevanje, pozimi to znaša okoli 200 evrov, poleti okoli 100. Vsi, ki bivajo v oskrbovanih stanovanjih v Deosovem centru starejših v Trnovem, morajo vzeti vsaj četrtinski paket oskrbe, ki znaša 74 evrov. Ta obsega 24-urno varovanje s pomočjo klica v sili, osnovno in socialno oskrbo, to je odnašanje smeti, postiljanje, čiščenje, pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. 

Stanovalci imajo na voljo še polovični in osnovni paket, ki sta dvakrat oziroma trikrat dražja in posledično zajemata toliko več oskrbe. Stanovalci lahko proti plačilu naročijo še druge storitve, od organizirane prehrane, do pranja perila, vzdrževalnih del v stanovanju, prevozov in spremstva ... Pranje perila denimo stane 20 evrov na mesec, en obrok hrane pa 6,40 evra.

Stanovanje od Zoretove v Trnovem je eno od 82 oskrbovanih stanovanj, ki jih ima v lasti JSS MOL. Od garsonjer do trisobnih stanovanj, večinoma imajo balkone oziroma terase. Mesečne najemnine pa enake kot za neprofitna stanovanja, 3,5 evra za kvadratni meter - od 110 do 320 evrov.

Je dražji javni dom ali najemniško oskrbovano stanovanje?

Na primeru oskrbovanega najemniškega stanovanja MOL-a in smo naredili izračun, kaj je dražje, stanovanje ali dom. 

Izračun kaže, da najemniško oskrbovano stanovanje, kot ga ima Zoretova, skupaj s stroški in četrtinskim paketom oskrbe stane med 500 in 600 evri odvisno od letnega časa. Na prvi pogled je res cenejše od najcenejše oskrbnine v domu, ki znaša v javnem domu povprečno 618 evrov, v zasebnem s koncesijo pa povprečno 780 evrov, vendar pa je treba poudariti, da v tej ceni denimo ni všteta prehrana.

Ko starostnik potrebuje dodatne storitve, si tisti z nizkimi pokojninami, kljub neprofitni najemnini, oskrbovanega stanovanja ne morejo privoščiti. Namreč, za bivanje v stanovanju, tudi, če v garsonjeri, ki pozimi skupaj s stroški in najemnino stane 210 evrov, znaša skupaj z osnovnim paketom 500 evrov. Brez prehrane in ostalih storitev. V tem kontekstu je to gotovo privilegij.

Vsi najemniki, stari morajo biti najmanj 65 let, ostajajo v stanovanjih tako dolgo, kot jim dopuščajo psihofizične sposobnosti, pravijo na JJS MOL. Na stanovanje je treba zaradi povpraševanja, trenutno jih je v vrsti 31, čakati dve leti. Kljub temu pa, pravijo na JJS MOL, v tem trenutku ne nameravajo povečevati števila oskrbovanih stanovanj.

Vseh oskrbovanih stanovanj je po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) skoraj tisoč, dve tretjini je najemniških, tretjina lastniških. 

360 oskrbovanih najemnih stanovanj v 16 krajih po Sloveniji: Brežice, Celje, Izola, Koper, Kranj, Krško, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Logatec, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Škofljica, Trebnje in Trzin ima tudi Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Nepremičninski sklad). Vsa oskrbovana stanovanja so zasedena, največ čakajočih je na Obali, v Ljubljani in ostalih mestnih občinah.

Oskrbovana najemna stanovanja Nepremičninskega sklada, ki so prilagojena starejšim z dvigali, držali v kopalnici, imajo širša vrata ... so velika od 27 do 72 kvadratnih metrov. Kljub opremljeni kuhinji in kopalnici, si ga lahko najemniki opremijo po svojih željah. V njih imajo lahko tudi hišnega ljubljenčka, "saj je dokazano, da ti pripomorejo k boljšemu počutju, aktivnosti in preprečujejo osamljenost", poudarjajo na Nepremičninskem skladu. 

Prav zaradi osamljenosti, pravijo na Nepremičninskem skladu, imajo skupne prostore za druženje. "Tako imajo v zadnjih projektih stanovalci možnost uporabe skupne pralnice s pralnim in sušilnim strojem, na razpolago imajo visoke zeliščne grede, park in naprave za razgibavanje." 

Najemnina je odvisna od lokacije, povprečna najemnina za oskrbovano stanovanje je 5,9 evra na kvadratni meter, kar znaša za stanovanje velikosti 40 m2 okoli 236 evrov mesečno. Starostnik mora plačati še obratovalne stroške, storitve osnovne in socialne oskrbe ter stroške za celodnevno telefonsko nujno pomoč oziroma klic v sili. 

Nakup oskrbovanega stanovanja je luksuz 

Če so najemniška oskrbovana stanovanja dostopna, pa je drugače z nakupom. Luksuzna oskrbovana stanovanja podjetja Mijaks v Murglah - prodano skoraj vse. Na voljo sta le še dve, ki ju je lastnik in direktor Miha Jarc najprej želel imeti za kratkoročne najeme, a se je zdaj odločil za prodajo. Cena dvosobnega stanovanja, 50 kvadratnih metrov z ložo in garažo 275 tisoč evrov. Trisobno - 85 kvadratnih metrov z garažo 450 tisočakov. Cene na Bledu so nekoliko nižje, denimo za 61 kvadratnih metrov dvosobnega stanovanja je treba odšteti 235 tisoč evrov. V Dravljah ni na voljo nobenega stanovanja več. V Mijaksu, pred 20 leti so v Sloveniji začeli s konceptom oskrbovanih stanovanj, so do zdaj zgradili 350 enot, načrtujejo jih še od 700 do 800.

Oskrbovana stanovanja so dražja od klasičnih stanovanj, saj so prilagojena starejšim, imajo širša vrata in hodnike, podi so brez pragov, imajo veliko dvigalo. Nakup stanovanja pri Mijaksu ni pogojen s paketom storitev za starejše - nujna pomoč preko klicnega centra, pomoč pri vsakodnevnih domačih opravilih, zdravstvena oskrba, dostava hrane. Marsikdo ga zato kupi za naložbo, vse dokler ga ne potrebuje sam.

Na vprašanje o luksuzu, ki si ga lahko privoščijo le izbrani, pa Jarc pove, "namenjena so aktivnim, uspešnim ljudem, ki so si ustvarili premoženje, zgradili hiše, ki jih lahko danes prodajo in v zameno kupijo oskrbovano stanovanje". 

Lastnikov oskrbovanih stanovanj je zaenkrat le peščica Slovencev, po uradnih podatkih MDDSZ je takšnih lastnikov 335. Ob tem, da zaenkrat na trgu še ni veliko tovrstne ponudbe, so Slovenci tradicionalno navezani na svojo lastnino. Po podatkih Statističnega urada so Slovenci lastniki 80 odstotkov nepremičnin v katerih živijo. Največ prebivalcev, več kot 65 odstotkov živi v eno ali dvostanovanjskih hišah. Na starost sami ostajajo v ogromnih hišah, ki jih ne morejo vzdrževati, so veliko breme, a jih ne želijo prodati. Vsak tretji Slovenec, starejši od 65 let, zaradi predimenzionirane in energetsko potratne hiše, trpi pomanjkanje, kažejo podatki Eurostata.

"Z nakupom oskrbovanega stanovanja se znebiš bremena prevelikih hiš na starost in s tem podaljšaš brezskrbno življenje za več let", Jarc navaja  psihiatra, ki je kupil oskrbovano stanovanje.

Lastniška ali najemniška? Deljena mnenja, odločitev odvisna tudi od finančnih zmožnosti

Oskrbovana stanovanja so dobra alternativa, je prepričana Ana Petrič, direktorica Centra starejših Notranje Gorice, kjer imajo tudi pet oskrbovanih stanovanj, saj si v njih stanovalci lahko tudi sami kuhajo, perejo oblačila in počnejo vse tako, kot bi doma. Je pa bolje, da so stanovanja najemniška, ker so za osebe po 65. letu. "Če so lastniška, se lahko zaplete, ko stanovalec umre, stanovanje pa ostane mladim svojcem."

Po drugi strani je Jarc prepričan, da so prav lastniška stanovanja ključna, "saj se prav zaradi navezanosti na lastnino marsikdo, ki ima preveliko hišo, odloči za nakup in ima zagotovljeno varno starost z vso potrebno oskrbo, če jo želi oziroma potrebuje".

V skandinavskih državah je denimo logika ravno obratna, vsled nje rešijo marsikatero vprašanje. Že v osnovi je mentaliteta popolnoma drugačna, tam je 90 odstotkov stanovanj najemniških in le desetina lastniških. Iz lastniških se na starost preselijo v manjša stanovanja z vso oskrbo, mladi pa se preselijo v velike hiše in tako rešijo stanovanjski problem. Pritisk na domove za starejše pa je manjši, saj starostniki v oskrbovanih stanovanjih dobijo potrebno oskrbo za kakovostno in dostojno starost.

Počasi se po besedah ljubljanskega stanovanjskega sklada in nepremičninskega sklada tudi navade Slovencev spreminjajo, povpraševanja po oskrbovanih stanovanjih je vedno več. V naslednjih petih do sedmih letih na Nepremičninskem skladu načrtujejo od 300 do 400 novih oskrbovanih stanovanj, na lastniških zemljiščih na Bledu, v Mariboru in Novem mestu bodo zgradili 120 stanovanj, iščejo pa še nove lokacije.

Četudi se mentaliteta spreminja, si tega vsaj 89 tisoč Slovencev, ki živijo pod pragom revščine, povprečna pokojnina pa znaša 687 evrov, vseeno ne more privoščiti. Spomnimo se, oskrbovano stanovanje od Zoretove z dodatnimi stroški stane med 500 in 600 evri na mesec, brez hrane in priboljškov za kakovostno starost.