Osumljen, obtožen, obsojen, oproščen: kdo vse gre po županski mandat?

Šaleški obračun

V Šoštanju kandidira za župana Franc Rosec, poslanec SDS, po naših podatkih pa tudi prvoosumljeni v preiskavi o nepravilnostih pri gradnji hladilnega stolpa in naprave za razžveplanje dimnih plinov bloka 6. Podjetju Rudis naj bi skupaj šestnajst osumljenih omogočilo več kot milijon evrov nezakonite premoženjske koristi, kriminalistična preiskava sicer še traja. Med osumljenimi sta tudi nekdanji direktor termoelektrarne Uroš Rotnik, proti kateremu že poteka sojenje v aferi TEŠ 6, in Peter Dermol. Dermol, sedanji župan Velenja, s podporo Socialnih demokratov kandidira za nov mandat. 

Nasproti mu bo stal tudi Milan Medved, nekdanji direktor Premogovnika Velenje. Je nosilec skupne liste kandidatov SLS in Naše dežele za občinski svet. Medved je vodil Premogovnik Velenje med leti 2007 in 2014, torej v času največjega razmaha razprav in ključnih odločitev pri gradnji šestega bloka termoelektrarne. Po podatkih Gvin ga je prevzel s slabim milijonom dobička, zapustil ga je s 36 milijoni izgube. Zaradi preplačanega zakupa zemljišča, ki ga je Premogovnik najel od velenjske občine za 130.000 evrov, čeprav je bila vrednost posla ocenjena le na 1500 evrov oziroma 90-krat manj, je Premogovnik proti Medvedu sprožil odškodninsko tožbo. "Zadeva je bila 3. 4. 2019 pravnomočno zaključena v korist Premogovnika Velenje,'' so nam sporočili iz službe za odnose z javnostmi Skupine Premogovnik Velenje. 
 

Popovič proti Bržanu

V Kopru se bo na sceno skušal vrniti Boris Popovič, ki ga je na zadnjih volitvah premagal Aleš Bržan za vsega 17 glasov. Popovič je najbrž rekorder po obravnavah na sodiščih. Po lastnih trditvah je bil v času županovanja v letih 2002 in 2018 v kar 47-ih sodnih postopkih, ki so se končali v nepregledni megli prvostopenjskih in pravnomočnih obsodb. Leta 2018 je zastarala zadeva Serming, v kateri so med drugimi Popoviču očitali zlorabo položaja pri prodaji občinskih zemljišč leta 2007. Okrajno sodišče v Postojni ga je leta 2017 zaradi poslov med občino in Kompasom  MTS, povezanih s kompleksom na Lazaretu, obsodilo na pol leta pogojne zaporne kazni. Po mnenju tožilstva je bila občina oškodovana za več kot 800.000 evrov. Primer je leta 2018 zastaral. 

Popovič se je moral zagovarjati tudi zaradi žaljivk in groženj: Leta 2010 je bil obsojen na trimesečno pogojno zaporno kazen zaradi razžalitve in opravljanja novinarke Primorskih novic Petre Vidrih, leta 2019 pa na pol leta pogojne kazni zaradi žaljivih izjav o novinarki Eugeniji Carl iz leta 2013. 

Uporaba službene plačilne kartice

Leta 2006 smo pred lokalnimi volitvami razkrili, da je Popovič občinski denar trošil za zasebne namene. Tudi ta primer je zastaral. Od leta 2004 je med drugim pustil v znamenitem klubu Crazy Horse v Parizu (preračunano in revalorizirano) 250 evrov, na Floridi za frizerja pa 150. Primer je zastaral. Če je Popovič prvi mandat leta 2002 dobil z malenkostno prednostjo pred Dinom Pucerjem, je drugi mandat in po našem razkritju dobil v prvem krogu s 70 odstotki.

Pred štirimi leti ob koncu Popovičevega županovanja smo razkrili višino nakazil odvetnikom, ki jih je najemala koprska občina. Skupaj so za odvetniške storitve od leta 2002, odkar je župan prvič postal Popovič, nakazali 5,6 milijona evrov; največ odvetniku Franciju Matozu, po podatkih Erarja od leta 2003 približno 1,2 milijona evrov. Matoz je takrat poudaril, da to nikoli ni bilo povezano z zasebnim zastopanjem Popoviča v kazenskih zadevah. 

Kangler proti Arsenoviču

Mariborski policisti so zaradi domnevega napada na 13-letnika aprila letos ovadili župana Saša Arsenoviča, ki kandidira tudi letos. Dečkov oče je trdil, da je župan davil njegovega sina, Arsenovič pa, da se je le odzval na vandalizem in da fanta ni napadel. Sredi oktobra je tožilstvo ovadbo zavrglo.

Eden od štirinajsterice Arsenovičevih protikandidatov je Franc Kangler, nekdanji župan, proti kateremu so po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije sprožili 24 ovadb, čisto vse so na sodišču padle. Med drugim, ker je tožilstvo prepozno vložilo obtožni predlog. 

V zadevi ptičja hišica s skrito kamero so kriminalisti spisali tri kazenske ovadbe zaradi domnevnih nepravilnosti pri naročilu za brezplačno brezžično omrežje v mestu in prodajo zemljišča srbski pravoslavni cerkvi. Sodišče je postopke ustavilo.

V primeru domnevno nezakonite dodelitve občinskega stanovanja vedeževalki Karin Ježovita je bil Kangler že obsojen na sedem mesecev zapora, a je pred tretjim ponovljenim sojenjem leta 2016 tožilstvo umaknilo obtožnico.

V primeru z radarji, ki je sprožil vstajo in Kanglerjev odstop leta 2012, je tožilstvo Kanglerju očitalo, da sta bila Mestna občina Maribor in podjetje Iskra Sistemi, ki je radarje v Mariboru postavilo, že pred objavo javnega razpisa dogovorjena, da bodo posel dobili v Iskri. Tožilstvo je leta 2016 obtožnico umaknilo. 

Osem sodnih postopkov proti Zoranu Jankoviću

Zoper Zorana Jankovića so iz časa, ko je bil predsednik uprave Mercatorja, sprožili dva sodna postopka, od katerih eden še traja. Med županovanjem pa so jih sprožili šest. Dva sta še odprta, oba povezana s Stožicami: novembra lani, več kot devet let po hišnih preiskavah, se je začelo sojenje njemu in osmim soobtoženim. Tožilstvo jim očita zlorabo položaja, oškodovanje evropskih sredstev in preslepitev bank pri pridobivanju posojil za gradnjo športnega centra. V drugem primeru tožilstvo ljubljanskemu županu in peterici soobtoženih očita, da naj bi Energetika Ljubljana po Jankovićevem posredovanju za tri milijone evrov od Grepa kupila prostore za hladilno strojnico v Stožicah, čeprav Grep ni bil lastnik, ampak je imel le stavbno pravico. Nekaj denarja naj bi se po prepričanju tožilstva steklo neposredno na županov račun. Na predobravnavnem naroku decembra lani so vsi obtoženi krivdo zanikali.

Tožilstvo je županu očitalo zlorabo položaja tudi v primeru Grep: Janković naj bi tej družbi pridobil veliko premoženjsko korist pri sanaciji stožiške gramozne jame. A po sodni preiskavi in vloženi obtožnici je ljubljansko okrožno sodišče kazenski postopek ustavilo. Višje sodišče je nato pritožbo tožilke Blanke Žgajnar zavrnilo.

V razvpitem primeru Farmacevtka je bil Zoran Janković osumljen, da je farmacevtki uredil zaposlitev v zameno za spolne usluge. Okrožno sodišče  je listine in prisluhe, ki so to dokazovali, zaradi napake tožilke Blanke Žgajnar izločilo iz postopka, njene pritožbe sta nato sodišči, tako višje kot vrhovno, zavrnili. Primer je padel.

Primer Tritonis: Ljubljanska občina je leta 2009 podjetju Tritonis za dober milijon evrov prodala 1.600 kvadratnih metrov veliko parkirišče za Bežigradom, ki ni bilo v lasti občine. Občina je morala na podlagi sodbe Tritonisu dobrih sedem let in pol po sklenjenem ničnem poslu vrniti 1,5 milijona evrov. Višje sodišče pa je novembra 2014 zavrnilo zahtevo tožilstva, da se zoper Zorana Jankovića uvede sodna preiskava.

In še primer Gratel: Ljubljanski župan je bil obtožen jemanja podkupnine pri gradnji optičnega omrežja. Zahteval naj bi pol milijona evrov, kar pa naj bi bila po Jankovićevih trditvah donacija oziroma odškodnina občini zaradi čezmernih posegov v prostor. Leta 2019 je bil oproščen.

Postopki tečejo še za štiri primere, v katerih so Jankovića zaslišali.