Plače v javnem sektorju za 25 odstotkov višje kot v zasebnem

Ob parlamentarnih volitvah leta 2018 je bilo v javnem sektorju zaposlenih dobrih 172 tisoč ljudi, pod vlado Marjana Šarca je do marca 2020 naraslo na 177 tisoč. Potem je prišla vlada Janeza Janše - in še skoraj 5 tisoč novih zaposlitev. In danes? Julija letos je bilo - po podatkih portala plač - v javnem sektorju zaposlenih že več kot 188 tisoč ljudi. V zadnjih treh letih se je torej povečalo za dobrih 6 tisoč, v zadnjih sedmih letih za skoraj 16 tisoč.

"Število zaposlenih seveda narašča," pojasnjuje generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar. "Vendar predvsem v delu storitev javnega sektorja: zdravstvo in socialno varstvo. Javni sektor zagotavlja javne storitve in javne storitve so povezane s potrebami prebivalstva, saj jih ne ustvarja sam. In tako kot se prebivalstvo stara, ko imamo vedno večji delež starejših, naraščajo tudi potrebe po javnih storitvah in posledično to pomeni večje število zaposlenih v teh storitvah."

Leta 2024 se je glede na leto pred tem število zaposlenih najbolj povečalo med predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolskimi in osnovnošolskimi učitelji ter drugimi strokovnimi delavci. Sledijo drugi strokovno-tehnični delavci ter zdravstveni delavci in sodelavci. Največ odhodov pa je bilo med policisti, administrativnimi delavci ter vzgojitelji in drugimi strokovnimi delavci v vrtcih.

Lani je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 2.586 evrov, v zasebnem tristo evrov manj (2.281). Letos so te razlike zaradi nove plačne reforme, ki je začela veljati 1. januarja, še nekoliko večje. V prvi polovici leta je po podatkih Statističnega urada povprečna mesečna bruto plača v javnem sektorju znašala dobrih 2.800 evrov, v zasebnem pa 2.300 evrov.

To ni nič neobičajnega. Da so plače v javnem sektorju v povprečju za četrtino višje kot v zasebnem, velja tudi drugod po Evropi, pojasnjuje ekonomist dr. Marko Jaklič z ljubljanske Ekonomske fakultete. "V povprečju je v javnem sektorju višja izobrazba. Starost je pomemben element. V javnem sektorju so starejši ljudje. Pa tudi spol. Dokazano je, da so ženske v javnem sektorju z raznimi dodatki in tako naprej bolj enakopravne moškim. In vse to prispeva k tem višjim petindvajsetim odstotkom."

In še ta podatek: leta 2024 se je povprečna bruto plača glede na leto pred tem v javnem sektorju povečala za 4,6 odstotka, v zasebnem za 7,1 odstotka. Letos je slika obrnjena. Po podatkih UMAR-ja so v prvih šestih mesecih plače v javnem sektorju zrasle za 10,6 odstotka, v zasebnem za 5,3 odstotka. "Kar se tiče rasti plač, so zadnjih deset let absolutni zmagovalci v zasebnem sektorju," pojasnjuje Jaklič. "Če bi pogledali po letu 2015 do leta 2019, je stopnja rasti plač hitrejša v zasebnem sektorju. V letu 2025 pa zaradi plačne reforme, ki je v največji meri začela delovati letos, plače v javnem sektorju rastejo hitreje."

Plača je sicer le en vidik zaposlitve v javnem sektorju, opozarja dr. Valentina Franca, izredna profesorica za delovno pravo na Fakulteti za upravo. Pomembnejše je vprašanje, dodaja, kaj je tisto, kar v javnem sektorju deluje dobro in se krepi ter kaj je tisto, kar deluje slabše in je treba okrepiti na drug način. "Plača ima vedno kratkotrajni učinek na motivacijo javnega uslužbenca. Državljani si želimo osredotočen, učinkovit javni sektor. Ampak da do tega pridemo, se moramo vprašati, kaj je res tisto, kar potrebujemo. Tisti, ki bodo ostali in v javnem sektorju delali, morajo biti ne samo ustrezno plačani, ampak morajo imeti tudi ustrezne pogoje."

Temu pritrjuje tudi Marko Jaklič: "Res je treba nekaj narediti, da se nagrajuje dobro, ker to, kar prebivalci zahtevajo in pričakujejo od javnega sektorja, je kakovostna storitev. Mislim, da nimamo težav s tem, da rečemo – ja, plačamo. Tudi solidarni smo v tem plačilu. Ampak da za to dobimo primerno kakovost. In tukaj ima kar večina Slovencev občutek, da ni prave kakovosti. Včasih neupravičeno, včasih pa seveda tudi upravičeno. Ampak z vidika delovanja v javnem sektorju ni pravega vodenja. Ni pravega nagrajevanja, ni pravih kriterijev, kaj je dobro in kaj ne."

Plače v javnem sektorju rastejo hitreje od plač v zasebnem sektorju predvsem zaradi plačne reforme. Dvigi plač bodo sicer postopni, v šestih obrokih, prvi je bil januarja, drugi oktobra, nato v dveh letih še štirje. V povprečju naj bi se plače v javnem sektorju dvignile za približno 23 odstotkov oziroma 415 evrov bruto. V ta znesek pa niso všteti dvigi tistim zaposlenim, katerih osnovna plača je bila manjša od minimalne.

Da je osnovna plača v prvem plačnem razredu usklajena z minimalno, je bilo nujno, poudarja Valentina Franca. Kritična pa je predvsem do napredovanja, ki ne bo več potekalo na podlagi letnih ocen, pač pa bo veljal avtomatizem. "To pomeni, da smo nekako priznali, da nismo sposobni ustrezno izvesti postopka napredovanja. Če želimo ustrezno izvesti ta postopek, morajo biti vodje opolnomočene, morajo imeti znanja, sposobnosti in veščine, da lahko ustrezno ocenijo letno uspešnost javnih uslužbencev, da lahko ti napredujejo ali pa tudi ne."

Že leta raste tudi masa bruto plač javnega sektorja. Lani je znašala 5,9 milijarde evrov, kar je 5,7 odstotka več kot leto pred tem in 70 odstotkov več kot pred desetletjem. V prvi polovici letošnjega leta pa je šlo za maso bruto plač javnega sektorja 3,16 milijarde evrov, kar je 322 milijonov več kot v enakem obdobju lani, ko plačne reforme še ni bilo.

"Masa plač seveda narašča, tako kot narašča število zaposlenih zaradi avtonomnih napredovanj," pojasnjuje Peter Pogačar. "Dejstvo je, da bi masa plač še vedno naraščala, tudi če bi ostali v starem plačnem sistemu. Ob tem pa bi ohranili vse težave prejšnjega sistema – težave pri pridobivanju kadrov, nezadovoljstvo zaposlenih. In moja ocena je, da bi ob starem plačnem sistemu v nekaj letih imela država težavo zagotavljati osnovne javne storitve za prebivalstvo."

Izdatki za plače se bodo v prihodnje zaradi plačne reforme še povečali. Do leta 2028 naj bi po napovedih ministrstva za javno upravo nanesli 1,4 milijarde evrov. A celovito analizo o tem, kakšni so učinki novega plačnega sistema tudi na maso plač, na ministrstvu za javno upravo napovedujejo šele leta 2028.

Ob tem je v javnem sektorju še vsaj ducat različnih dodatkov k osnovnim plačam. Od položajnega dodatka, dodatka za delovno dobo, stalnost, mentorstvo, specializacijo, manj ugodne delovne pogoje do dodatka za izmensko delo, delo v deljenem delovnem času, pripravljenost na domu, dvojezičnost. Poleg osnovne plače in dodatkov pa v plačo javnega uslužbenca sodi tudi delovna uspešnost – redna delovna uspešnost, za povečan obseg dela in za prodajo blaga in storitev na trgu.

Vlada ob tem predlaga, da bi vsi zaposleni – tudi v javnem sektorju – dobili božičnico. To bo, pojasnjuje Marko Jaklič, za javne finance velik šok. "To prinaša za eno odstotno točko višji proračunski primanjkljaj, kar je ogromno. Meni je to nepojmljivo. Pa ne, da sem proti višjim plačam. Tudi jaz bi imel, sem javni uslužbenec. Vsak od nas bi rad tistih 600 evrov več. Ampak če ni, se pač ne da. Predsednik vlade je rekel, da je to pravica, tako kot regres. Do teh pravic se prihaja v relativno počasnih pogajanjih, ne pa s takšnimi šoki."

Podobno razmišlja tudi Valentina Franca: "Ko se v javnosti predstavi, da je to praktično dejstvo, da božičnica bo, je to nekaj, kar v osnovi ruši socialni dialog in to strokovno gledano ni ustrezen pristop. Treba je pogledati, ali si jo ta trenutek lahko privoščimo in potem se še naprej pogovarjati, ali je to mogoče v javnem sektorju. Medtem ko je v zasebnem to tema, ki jo je treba skupaj dogovoriti. V mojih očeh bi bil strokovno ustreznejši pristop, da bi vladajoči pač povedali, glejte, o tem smo razmišljali, to so naša izhodišča, naši argumenti. Zdaj pa vam, socialnim partnerjem, predajamo – dogovorite se."

Predlog zakona, ki ga je vlada potrdila pred tednom dni, predvideva, da bi višina božičnice, ki bi jo morali delodajalci izplačati do 18. decembra, znašala polovico minimalne plače, kar trenutno nanese 639 evrov. Izjeme bi veljale le za podjetja z likvidnostnimi težavami. Zaposleni v javnem sektorju bi dobili polno višino božičnice. Predlog, na kakšen način jo bodo izplačali, pripravlja ministrstvo za finance.