Po soočenju: Kdo je navajal neresnične podatke?

Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec je v ponedeljkovem drugem predvolilnem soočenju izjavil, da smo lani zaradi Blaža Košoroka, ki je kot generalni direktor Holding Slovenske elektrarne (HSE) začel postopek arbitraže med HSE in ameriško multinacionalko General Electric Power, pravno naslednico francoske družbe Alstom Power, dobavitelja tehnološke opreme za Teš 6, dobili 200 milijonov evrov nazaj v HSE, da lahko "danes brez težav Teš 6 dobro posluje."

Tožbo proti Američanom so sicer začeli pripravljati v času, ko je družbo HSE vodil Blaž Košorok, nekdanji državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in sedanji direktor družbe Gen energija. A Holding Slovenske elektrarne in Termoelektrarna Šoštanj sta zahtevo za arbitražo pred Mednarodno gospodarsko zbornico vložila 25. 1. 2017, ko je HSE vodil  Gorazd Skubin. Namen arbitraže je bil povrnitev čim večjega deleža domnevne škode, ki izvira iz protipravnih ravnanj ob izgradnji bloka 6. Po dobrih treh letih so dosegli poravnavo v višini 261 milijonov evrov in ne 200 milijonov kot trdi Vrtovec. 

Pa danes Teš dejansko dobro posluje? Teš je zadnja leta v rdečih številkah, lani je imel celo 280-milijonsko izgubo, še leto prej skoraj 20-milijonsko. V nezavidljiv finančni položaj Teš postavljajo rekordno visoke cene emisijskih kuponov, ki jih mora kupovati zaradi spuščanja emisij CO2 v zrak. Okvare pri delovanju šestega bloka pa so skoraj že stalnica, zaradi česar so obratovanje bloka že večkrat tudi zaustavili, leta 2018 pa je v bloku celo zagorelo. 

V rdečih številkah je tudi družba HSE, lastnica Teša – leto 2020 je končala z 227 milijonsko izgubo, skupina HSE pa z 184 milijonsko izgubo. 

Je Teš zgodba o SD-ju kot pravi Vrtovec? V Tešu na vodilnih položajih najdemo poleg kadrov SD, tudi SDS. Nekdanji direktor Teš je Peter Dermol, sedanji župan Velenja in član SD, še en nekdanji direktor Teša je Franc Rosec, poslanec SDS. Že pokojni direktor HSE-ja Jože Zagožen je bil sopodpisnik pogodbe z Alstomom v Parizu, bil je član SDS. Nekdanji direktor Teš Uroš Rotnik pa je kandidiral na listi SLS. 

Luka Mesec po spominu napačno navajal višino proračuna

Predsednik stranke Levica Luka Mesec je med soočenjem dejal, da je bilo leta 2019 v času vlade Marjana Šarca 10 milijard evrov v proračunu, v zadnjih dveh letih pa prek 12 milijard evrov, torej dve milijardi več. 

Izjava delno drži. V letu 2019 je državni proračun res znašal 10,16 milijarde evrov, a je v zadnjih dveh letih znašal več kot trdi Mesec – leta 2020 je bilo 13,4 milijarde evrov, leta 2021 pa 13,5 evra.  

Koliko stanejo tržne omejitve najemnin?

 Alenka Bratušek (SAB) se je v soočenju zavzela za omejitev tržnih najemnin po vzoru Avstrije in Nemčije. Res je, da jih na različne načine obe državi regulirata, a se tam kljub temu ne cedita med in mleko. V Avstriji za vzdrževanje takšnega sistema samo za zvezno deželo Dunaj plačujejo okoli pol milijarde na leto iz državnega proračuna. V Nemčiji zadnja različica zakona o omejitvah velja od leta 2015, pa so bile previsoke najemnine v Berlinu kljub temu vroča tema še med parlamentarnimi volitvami septembra lani.

Pri podatkih o najemniškem trgu v Avstriji smo se oprli na podatke Zavoda PIP iz Maribora, kjer se ukvarjajo s pravnim svetovanjem, pomočjo in informiranjem o Evropski uniji. V Avstriji so razvili sistem tako imenovanih stanovanj za omejen profit: ta so lahko v lasti države, zveznih dežel občin, zadrug, tudi posameznikov, celo političnih strank; lastniki pa ne smejo biti gradbena podjetja. Po podatkih Zavoda PIP je okoli 300 tisoč stanovanj v lasti občin, velika večina, 220 tisoč, v lasti Dunaja, še dodatnih 635.000 stanovanj pa je v lasti tako imenovanih stanovanjskih podjetij za omejen profit. Te najemnine so vezane na stroške gradnje, z vštetimi subvencijami pa se gibljejo med tremi in petimi evri za kvadratni meter. Se pa takšna ureditev ne poplača sama: zvezna dežela Dunaj dobi za stanovanjsko področje iz zveznega proračuna do 450 milijonov evrov na leto, mesto jih doda še od 250 do 300. 

V Nemčiji so zaradi podivjanih cen leta 2015 višino najemnine omejili z zakonom: v grobem tako, da na območjih, kjer je veliko povpraševanje, najemnina ne sme biti več kot desetino višja od lokalnega povprečja in se v treh letih ne sme dvigniti za več kot petino. Poleg zveznega zakona je parlament v Berlinu januarja 2020 poskusil še z dodatno zavoro: v prestolnici, kjer se prebivalstvo hitro stara, najemnine pa so se v desetih letih podvojile, so za pet let najemnine zamrznili. Berlinski zakon je ustavno sodišče razveljavilo, ker da najemniški trg že ureja zvezni zakon.