Podražitve: kaj se je najbolj podražilo, za koliko?

Najceneje v zadnjih letih smo se vozili v času pandemije. Spomladi in jeseni 2020 so zaradi zaprtja gospodarstva in padca povpraševanja cene bencina in dizla močno upadle, verjetno se še spomnite, ko sta bila liter 0,95 centov oziroma 1 evro. Cene goriv so odvisne od cene surove nafte na svetovnem trgu, ki se kupuje in prodaja globalno. Na ceno vplivajo konflikti in vojne, odločitve držav izvoznic, povpraševanje, ki je odvisno od gospodarskih razmer, ter motnje v dobavah zaradi denimo zaprtja naftovodov ali sankcij. Ko se podraži nafta, se z zamikom podražijo tudi goriva. V Sloveniji in večini evropskih držav je več kot polovica cene goriva davčne narave: trošarina, okoljske dajatve, prispevki, DDV. Država lahko ceno zviša z višjimi trošarinami, lahko jo zadrži ali pa omeji z regulacijo. Pri nas so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane, cena pa se izračunava po formuli: 14-dnevno povprečje svetovnih cen, tečaj ameriškega dolarja v primerjavi z evrom, omejena marža trgovcev. Brez regulacije bi bila nihanja večja in hitrejša.

Naredili smo še primerjavo, koliko nas je poln rezervoar goriva stal leta 2016 in koliko lani. 45 litrski rezervoar 95-oktanskega bencina je pred desetimi stal slabih 54 evrov, lani pa dobrih 12 evrov več. Za 65 litrski rezervoar ste leta 2016 odšteli slabih 78 evrov, lani pa 95. Pri dizlu so razlike še večje. Pred desetletjem smo za 45 litrov tega goriva plačali 48 evrov in pol, lani pa skoraj 20 evrov več. 65 litrski rezervoar je bil lani kar 28 evrov dražji kot leta 2016.

Življenjske potrebščine so se v enem letu skupno podražile za slabe tri odstoke. Pri storitvah so se cene zvišale za 3,2 odstotka in pri blagu za 2,8. Na 0,6-odstotno mesečno inflacijo so najbolj vplivale višje cene počitniških paketov, ki so se podražili za dobre štiri odstotke. K letni inflaciji pa so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva. Za 0,7 odstotne točke so sledile podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, po 0,3 odstotne točke pa so inflacijo zvišale še višje cene v zdravstvu ter podražitve alkoholnih pijač in tobaka. Nekoliko so inflacijo ublažile nižje cene prevoza.

V enem letu, podatki so bili objavljeni decembra lani, so se stanovanjske nepremičnine skupno podražile za slabe tri tri odstotke. Najbolj so zrasle cene novih družinskih hiš - za skoraj sedem odstotkov, sledila so rabljena stanovanja - za dobrih šest, rabljene družinske hiše pa za tri odstotke in pol. Cene novih stanovanj so se precej znižale, za skoraj 12 odstotkov.

Skupna vrednost vseh stanovanjskih nepremičnin, prodanih v tretjem četrtletju lanskega leta, je znašala 469,7 milijona evrov. To je bilo za osem odstotkov manj kot v predhodnem četrtletju in - pozor - za več kot polovico, kar 56 odstotkov več od vrednosti prodaj v lanskem tretjem četrtletju. Skupaj je bilo prodanih 2.635 stanovanjskih nepremičnin oz. za približno desetino manj kot četrtletje prej. Število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin se je na četrtletni ravni prav tako zmanjšalo za desetino, medtem ko je bilo v primerjavi s povprečjem lanskega leta prodaj skoraj za tretjino več. Prodanih je bilo 2.515 rabljenih stanovanjskih nepremičnin, skupna vrednost prodaj pa je dosegla 433,5 milijona evrov.

Sredi lanskega leta je srednja vrednost novih stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji prvič presegla 3000 evrov na kvadratni meter. "V Ljubljani od okoli 5500 do 8000 evrov na kvadratni meter, v okolici Ljubljane od 4000 do 5000 evrov, v Kopru od 4000 do 6000, najnižje cene pa so v Murski Soboti, okoli 3000 evrov," je povprečne cene nepremičnin po državi povzel Dušan Mitrović iz Urada za množično vrednotenje nepremičnin. V tretjem četrtletju leta 2025 pa so nove stanovanjske nepremičnine izgubile kar desetino vrednosti, kar je zamajalo celoten trg, ki je na letni ravni dosegel najmanjšo rast v zadnjih devetih letih, 2,7 odstotka. Kot že vseskozi je tudi lansko rast poganjalo povpraševanje, ki močno presega ponudbo. Cene stanovanjskih nepremičnin pod aktualno vlado od leta 2022 so se dvignile za skoraj četrtino, v zadnjem desetletju, od leta 2015, pa so se kar podvojile. S 117 odstotki so ob tem rabljene stanovanjske nepremičnine pridobile skoraj dvakrat toliko vrednosti kot novogradnje, ki so se podražile za 63 odstotkov. Z bančnimi stanovanjskimi posojili, ki so se v prvih 10 mesecih lanskega leta povečala za 610 milijonov in prvič presegla 9 milijard evrov, slovenska gospodinjstva kupijo praktično vse. Vztrajna rast cen je pot do lastne nepremičnine spremenila v vseživljenjski projekt. Za vse več ljudi pa sanje o lastnem domu postajajo nedosegljive.

Trend rasti cen se nadaljuje tudi pri cenah gradbenih storitev. V lanskem letu so se zvišale za dobrih 5 odstotkov. Najbolj so se v primerjavi z letom poprej podražila specializirana gradbena dela, najmanj pa gradnja inženirskih objektov. Pri gradnji stavb so bile cene za dobrih 6 odstotkov višje kot v zadnjem četrtletju predlani. Med specializiranimi gradbenimi deli so se storitve najbolj podražile v dejavnosti inštaliranje pri gradnjah, najmanj pa v dejavnosti krovstvo in druga specializirana gradbena dela.

Najcenejši bančni paket stane 50 evrov, najdražji pa skoraj 100 evrov. Razpon med najcenejšo in najdražjo ponudbo košarice plačilnih storitev ostaja velik, razlike pri kreditih pa še večje. Analiza Banke Slovenije kaže, da je tipični komitent lani za osnovni paket bančnih storitev v povprečju odštel dobrih 74 evrov na leto, kar je več kot leto prej. Hkrati razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo znaša dobrih 47 evrov. Košarica vključuje vodenje transakcijskega računa z debetno kartico, spletno ali mobilno bančništvo, 48 elektronskih plačil, 36 direktnih obremenitev in 36 dvigov na bankomatu druge banke. Gre za tipične navade povprečnega komitenta, ki omogočajo primerljivost med bankami. Razlika je najcenejšim in najdražjim paketom je skoraj dvakratna. Ob tem velja poudariti, da najcenejši paketi pogosto veljajo le za nove komitente, medtem ko so paketi za obstoječe uporabnike praviloma dražji.

Razlike so še večje pri kreditih. Banka Slovenije je primerjala tudi oglaševane efektivne obrestne mere, ki vključujejo tako obresti kot stroške kredita. Povprečna EOM za potrošniški kredit znaša slabih 7 odstotkov, za stanovanjski kredit pa 3,38 odstotka. Obe sta nižji kot leto prej, vendar razpon med bankami ostaja občuten. Pri potrošniških kreditih razlika med najcenejšo in najdražjo ponudbo pomeni več kot tisoč evrov razlike v času odplačevanja. Pri stanovanjskih kreditih pa skoraj sedem tisoč evrov. V absolutnem znesku je to odločitev, ki lahko vpliva na več let družinskega proračuna.

Analiza potrjuje, da so na slovenskem bančnem trgu zelo različne cenovne politike. Povprečja so informativna, dejanska cena za komitenta pa je odvisna od izbire banke, statusa stranke in pogajalske moči. Razpon med ponudbami ostaja dovolj velik, da je primerjava pred sklenitvijo pogodbe ključna.

Za konec še o podražitvah hrane. Najbolj se je ta podražila med letoma 2022 in 2023, nato se je rast umirila, a cene večinoma niso padle nazaj. Vse do pandemije so cene hrane rasle počasi in predvidljivo, približno odstotek do dva na leto. Hrana je večinoma sledila splošni inflaciji, brez večjih šokov. Leta 2020 je bila splošna inflacija negativna, a so se cene hrane začele postopno dvigovati. Do konca leta 2021 je bila letna rast cen približno 3 do 4 odstotna, najbolj so na to vplivale motnje v dobavnih verigah, dražji transport in zaščitni ukrepi v proizvodnji. Po začetku vojne v Ukrajini so cene hrane eksplodirale. V letu 2022 se je podražila za več kot 10 odstotkov, v letu 2023 pa dosegla vrh. Najhitreje so se dražili kruh in žita, mlečni izdelki, olje in meso. Če vas zanima, za koliko so se spremenile cene v obdobju od januarja 2020, so podatki v tabeli spodaj. Primer: cena kruha je bila v januarju 2026 v povprečju za 33,8 odstotka višja kot januarja 2020. Goveje in telečje meso sta se v tem obdobju podražila za skoraj 70 odstotkov, sadje in oreški za dobrih 60, mleko pa za več 50 odstotkov. 

Na cene hrane torej vplivajo neurja, suše, vojne, motnje v dobavnih verigah, splošna inflacija. A kot pravijo v Zvezi potrošnikov Sloveije, so cene hrane v Sloveniji povprečju rasle hitreje od inflacije, kar pomeni, da vse podražitve niso objektivno utemeljene: "V praksi opažamo, da se cene včasih zvišujejo tudi pri izdelkih, kjer se stroški proizvodnje ali dobave niso povečali v enaki meri, kar pomeni, da je del podražitev najbrž posledica poslovnih odločitev podjetij v prehranski verigi."

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povprečno slovensko gospodinjstvo zanjo porabi okoli 15 odstotkov vseh sredstev za nakupe. Na letni ravni, od decembra 2024 do decembra 2025, se je hrana podražila za 4,5 odstotka. Skupna vrednost sredstev, namenjenih za nakupe življenjskih potrebščin, je leta 2022 - to so zadnji razpoložljivi podatki - znašala povprečno 24.329 evrov na gospodinjstvo. Od tega je gospodinjstvo za hrano in brezalkoholne pijače porabilo 4.077 evrov, kar pomeni 15,4 odstotka celotne potrošnje, pravijo na SURS. V zadnjih desetih letih so se cene hrane in brezalkoholnih pijač zvišale za kar 50 odstotkov. Najbolj sta se podražila goveje meso in kava, dražili pa so se tudi drugi prehranski izdelki. In čeprav to morda ne vpliva usodno na premožnejši del slovenskih gospodinjstev, pa ranljive skupine z nizkimi dohodki te podražitve močno občutijo. V ZPS opozarjajo, da je ta segment prebivalcev pogosto prisiljen posegati po najcenejših živilih, kadar jim to okoliščine omogočajo. ZPS ob tem sicer poudarja, da cenejša izbira ni nujno manj kakovostna, saj primerjalni testi ZPS-ja večkrat pokažejo, da cena in blagovna znamka nista zanesljiv kazalnik kakovosti in da so številni cenejši izdelki in izdelki trgovskih znamk po sestavi in hranilni vrednosti povsem primerljivi ali celo boljši od dražjih.

Struktura podatkov iz let, iz katerih je SURS zajemal podatke, kaže, da je delež sredstev, namenjenih za nakup hrane in brezalkoholne pijače, nihal. Podatki iz leta 2010 kažejo, da je slovensko gospodinjstvo tej kategoriji namenilo 14 odstotkov sredstev, leta 2012 14,3 odstotka, nato pa v letih 2015 in 2018 manj, 13,7 in 13,2 odstotka. Leta 2022 je ta odstotek poskočil na 15,4 odstotka sredstev gospodinjstev. V denarju to npr. pomeni, da je gospodinjstvo leta 2018 za hrano porabilo 2.817 evra, leta 2022 pa že omenjenih 4.077 evrov. Poraba sredstev za hrano in brezalkoholne pijače v državah Evropske unije kaže na velike razlike med članicami, še ugotavlja SURS. Po zadnjih podatkih so največje deleže izdatkov v tej skupini imele države z manjšo kupno močjo, na primer Romunija in Poljska. V državah srednje Evrope so bili ti deleži manjši, blizu povprečja EU-ja, ki je 16,9 odstotkov. Slovenija izstopa s 14,3 odstotka, saj je s tolikšnim deležem nekoliko pod povprečjem EU-ja. Najmanjši deleži so bili značilni za Luksemburg, Nemčijo in Nizozemsko.