Poklicni vozniki: podkupnine članom komisije in grožnje?

Pridobili smo dokumente, ki trem predsednikom izpitne komisije očitajo, da so domnevno v treh različnih primerih - v letih od 2023 do 2025 - tujim voznikom izdali spričevala, torej dali dovoljenje, da vozijo tovornjak, kljub temu, da na izpitu niso pridobili zahtevanih 60 točk. Poglejmo konkreten primer: Državljan Maroka je pridobil 38 točk, torej 22 točk premalo. Kljub temu je izpit opravil in dobil dovoljenje.

Takšne prijave še ni bilo, pravi direktorica direktorata za ceste in cestni promet Andreja Knez. "Težko komentiram konkreten primer, ker nismo videli dokumentacije, ker ne moremo raziskati, kaj dejansko bi se lahko zgodilo. Ali je ta dokumentacija verodostojna ali ni. Smo pa že domnevne očitke posredovali tako na KPK kot na policijo. Hkrati smo tudi zahtevali izredni nadzor s strani Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo. Ministrica je odredila notranji nadzor. Naš cilj je, da ugotovimo, če se bo izkazalo, da gre za verodostojne dokumente, kje bi lahko prišlo do napak."

Med snemanjem smo generalni direktorici pokazali primer izpitne dokumentacije. "Težko komentiram, ker pač ta dokument oz. kopijo dokumenta prvič držim v rokah. Lahko samo rečem, da s tem dokumentom poleg predsednikov komisije in članov komisije rokuje še več oseb. Vidim, da gre za dokument v tujem jeziku, se pravi, da je ta dokument potem šel tudi k sodno zapriseženemu prevajalcu in se potem naknadno ocenjuje." Po koncu izpita se izpitne pole hranijo pri pooblaščenih centrih.

Za komentar glede domnevnih nepravilnosti pri izpitih za poklicne voznike, ki neposredno vplivajo na varnost v prometu, smo prosili ministrico Alenko Bratušek. A dokler niso znane ugotovitve nadzora, ki ga je odredila, izjave pred kamero ne želi dati.

So pa na ministrstvu za infrastrukturo prejeli več anonimnih prijav o domnevnih nepravilnostih pri izpitih. "Od tega, da voznik naj sploh ne bi opravil vožnje v praktičnem delu, do tega, da naj bi nekateri člani bili v času, ko so izvajali delo v komisiji, v bolniškem staležu." Tudi prijave o podkupninah. "Eden izmed članov, zaposlenih na ministrstvu, je to zaznal in ta sum prijavil nadrejeni osebi, ki je potem tudi sprožila prijavo na KPK in policijo. Rada bi poudarila, da se ti očitki glede podkupnin nikoli niso nanašali na člane, ki so zaposleni na ministrstvu."

Člane komisije imenuje ministrstvo za infrastrukturo. Trenutno je 16 članov, imenovanih za nadzorovanje 3-urnega izpita, njihov predsednik je Damijan Leskovšek. Štirje, ki so redno zaposleni na ministrstvu za infrastrukturo, štirje z GZS in OZS ter po dva člana s Fakultete za promet in Fakultete za logistiko. Člani komisije za teoretični preizkus morajo imeti najmanj drugo stopnjo izobrazbe in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju cestnega prometa. Člane komisije z ministrstva izbere minister izmed oseb, ki se prijavijo na interni natečaj ministrstva.

Koliko so plačani? Predsedujoči dobi 10 evrov neto po kandidatu, člani pa 7,5 evra neto. V povprečju ima posamezni predsednik izpitne komisije med 1.500 in 1.600 kandidatov letno. Torej - nekateri dodatno ob redni plači - zaslužijo med 15.000 in 16.000 evrov, poleg tega pa dobijo povrnjene potne stroške. Glede plačila se dogovorijo s centri, ki izvajajo usposabljanja. Ministrstvo kljub temu, da imenuje komisijo, nima podatkov o izplačilih.

Leskovšek komunicira s pooblaščenimi centri glede izvedbe izpita in imenuje izpitno komisijo glede na predvideno število kandidatov, ki naj bi bili na posameznem izpitnem terminu. "Ekstremni primeri so, ko je na izpitu 80 oz. 90 kandidatov. Bilo jih je tudi že 110."

Ob imenovanju morajo kandidati za člane komisij podati izjavo, da niso v konfliktu interesov, pojasnjuje Knez. Vendar ni pogojeno, da člani komisij pri teoretičnem izpitu ne smejo prihajati iz centrov, ki kandidate usposabljajo. "Ne sme istočasno kandidata usposabljati in biti v izpitni komisiji pri teoretičnem. Ne sme biti njegov ocenjevalec v teoretičnem delu, če je bil v praktičnem delu. Če je lažna izjava, je kaznivo dejanje. V primerih, ko so člani komisij, ki usposabljajo, se samo izločijo iz določenega izpitnega roka oziroma obvestijo predsednika komisije, da so v konfliktu za konkreten primer. Če bi se ugotovilo, da tukaj prihaja do zlorab, bomo pa zagotovo tudi ustrezno ukrepali."

"Kandidati nekako razpolagajo z izpitnimi polami, se učijo po izpitnih polah oziroma izpitnih vprašanjih." Takšne manipulacije so realnost pri izpitih za temeljno kvalifikacijo poklicnih voznikov, pravi Damijan Leskovšek, vodja Sektorja za ceste in predsednik Komisije za opravljanje preizkusov znanja kandidatov za pridobitev temeljne kvalifikacije voznikov motornih vozil v cestnem prometu. Kandidati, sicer niso vsi enaki, poskušajo na različne načine izpit opraviti čim laže. "To so cele skripte, prilepljene pod mizo. Ali pa si na mizo napišejo čisto na majhno. Včasih moramo igrati policiste. Žalostno, ampak tako je." Postopek je različen - predsednik komisije na dan izpita s seboj prinese izpitne pole, ali pa jih hrani na ključku USB, ki ga preda pooblaščenemu centru, da natisne potrebno število izpitnih pol.

Člani komisije poskušajo manipulacije omejiti. Zato kandidati pri sebi na mizi ne smejo imeti ničesar, razen pisala, izpitne pole in osebnega dokumenta, da preverijo njihovo identiteto. Mobilni telefoni in pametne ure so prepovedani. "Ne smejo imeti kakršnihkoli drugih pripomočkov. Našli smo tudi kandidate z mini slušalkami v ušesih, kjer jim je nekdo od zunaj pomagal pri odgovarjanju na izpitna vprašanja. Kandidati imajo po dva, tri telefone. Oddajo enega, mi jim najdemo drugega."

Ko odkrijejo goljufijo, odvzamejo izpitno polo. Večinoma kandidati reagirajo mirno. "Žal pride tudi do agresivnih ravnanj, do neupoštevanja navodil, da je treba zapustiti izpitni prostor, do neposrednih groženj." Pomemben je tudi odnos pooblaščenih centrov do komisije. "Namreč, če je pooblaščeni center že sam nastrojen proti izpitni komisiji, se seveda to prenese tudi na kandidate in je toliko težje zadeve obvladovati."

Od leta 2019 se sistem postopoma spreminja. Komisije so zdaj imenovane za določen čas, uvedeni so strožji pogoji za člane, pooblaščene organizacije pa imajo omejeno obdobje pooblastil. Največja novost? Naključno generirana izpitna vprašanja, ki bodo preprečila učenje na pamet po starih polah, ki so zdaj v sistemu enake že 15 oz. 20 let. "Na primer, je bilo 20 slovenskih pol, v tujih jezikih sicer malo manj. Zdaj pa bo sistem organiziran tako, da se bodo za vsak izpitni rok avtomatsko generirala naključna izpitna vprašanja in bodo unikatna vprašanja za vsak izpitni rok. S tem res želimo doseči to, da kandidat, ko opravi izpit, dejansko zna in je potem varen voznik v našem prometu in v tujini." Prenova izpitnih pol je v zaključni fazi.

Koliko prejme 64 članov za nadziranje praktičnega izpita, ministrstvo ne določa. Pooblaščeni center za izvedbo praktičnega preizkusa izbere ocenjevalca vožnje iz seznama in obvesti predsednika komisije. Stanislav Mikuž nam je povedal, da prejmejo običajno 40 evrov na kandidata za 120 minut. Sicer je direktor Fursove enote v Postojni, lastnik Avtošole Ferdo, ki usposablja voznike, in član komisije za praktični del izpita. "Jaz sem tu korektno, čez teden direktor Fursa, te stvari pa potekajo izključno v soboto in nedeljo in niti v milimetrih se ne srečajo, tako da tukaj ni nobene skrbi za to."

Pri praktičnem izpitu morajo preizkusiti kandidata. "Šoferja avtobusa v stvareh, kot je reševanje potnikov, če avtobus zagori ali če se zvrne. Pri kamionih pa pravilno privezovanje tovora ve. Za te osnovne stvari porabimo kakšne pol ure, potem moramo imeti 90 minut čiste vožnje. Se pravi, gremo na vožnjo, najmanj 40 kilometrov moramo narediti in ocenjujemo njihovo vožnjo," pojasnjuje Mikuž.

Slovenija velja za izrazito tranzitno državo, kar pomeni, da je na naših cestah zelo veliko tovornih vozil in avtobusov. Seveda se ta promet še povečuje. Vozniki tovornjakov so do sredine novembra povzročili 1.446 prometnih nesreč, vozniki avtobusov pa 121. Pri tem se je pet prometnih nesreč končalo s smrtnim izidom in 36 s hudo telesno poškodbo, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.

"Skratka, prometna gostota, število prevoženih kilometrov. Vse to vpliva seveda na večjo možnost za nastanek prometnih nesreč. Načeloma pa veljajo ti vozniki za varnejše. Se pravi, povzročijo majhno število prometnih nesreč, predvsem zaradi svojih vozniških izkušenj. Je pa seveda potrebno poudariti, da se jih dosti ne vozi v tehnično brezhibnih vozilih," pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorja Saša Jevšnik Kafol. Glavni vzrok za nesreče je neprilagojena hitrost, morebitna nepravilna stran in smer vožnje ali prekratka varnostna razdalja.

Zato na agenciji izvajajo srečanja za voznike, da jim predstavijo novosti v vozilih, ugotovitve inšpektorata in policije, na poligonu si lahko ogledajo in testirajo novejša vozila z novimi varnostnimi sistemi. "Poskušamo jih opozarjati ves čas na to, da naj se na vožnjo odpravljajo spočiti, naj med vožnjo ne uporabljajo različnih motilcev, kot je na primer telefon."