Politiki o davkih in milijardah: kaj pa kažejo številke?

Koliko stane kilometer baltske hitre železnice in koliko kilometer drugega tira? O tem je v ponedeljek govoril predsednik Resni.ce Zoran Stevanović. "Jaz sem leta 2019 plastično izrisal na tablo, koliko stane recimo Rail Baltic, ki povezuje baltske države, kjer pride en kilometer tira sedem milijonov evrov. Pri nas pa 44 milijonov evrov. Jaz sem ga dvignil na 25 milijonov evrov zaradi ekstremnih razmer na Krasu, pa še vseeno prišel do ugotovitve, da bi izginilo 600 milijonov evrov skozi korupcijo. Če to razdelimo na vse slovenske družine, to pomeni dober dopust za vsako družino."

Prvotna ocena 870 kilometrov dolge baltske hitre železnice - največjega infrastrukturnega projekta v baltskih državah v zadnjih stotih letih - je bila leta 2019 dobre 4 milijarde evrov in pol. Toda že leta 2020 je narasla na 7 milijard. Zdaj pa Evropsko računsko sodišče ocenjuje, da bo - zaradi površnih, pomanjkljivih ocen ter številnih sprememb projekta - stala skoraj 24 milijard evrov. Kar torej pomeni dobrih 27 milijonov na kilometer in še zdaleč ne sedem, kot je izpostavil Stevanović. Kilometer drugega tira pa slabih 41 milijonov.

A ker je prvak Resni.ce govoril o letu 2019 - in ne o novejših, kar 5-krat višjih ocenah baltskega projekta -, njegovo izjavo o baltski hitri železnici označujemo z oceno previdno.

Prvak Nove Slovenije Jernej Vrtovec je izpostavljal visoko davčno breme, ki da ga je gospodarstvu in ljudem naložila Golobova vlada. "V zadnjem mandatu se je na letni ravni in ljudem in gospodarstvu s to vlado nabilo za milijardo in pol novih dajatev. Tako ljudje, prebivalstvo kot tudi gospodarstvo, se je znašlo v enem izrazitem davčnem primežu."

FURS je lani pobral 26,6 milijarde evrov, kar je 1,5 milijarde evrov več kot leta 2024, ko je bilo 25,1 milijarde evrov pobranega denarja. Vendar gre za celotne javnofinančne prihodke in prejemke Fursa. To pomeni, da v to niso všteti le davki, ampak tudi prispevki za socialno varnost. Teh so po podatkih Fursa pobrali lani 11,4 milijarde evrov, leto prej pa 10,5 milijarde evrov.

Ne gre torej za milijardo in pol novih dajatev, pač pa so to davki in tudi prispevki. Zato smo izjavo Jerneja Vrtovca označili z oznako ne drži.

Znova je bilo na ponedeljkovem soočenju veliko govora tudi o selitvi podjetij na Hrvaško. Janez Janša je izpostavil, da bi morala Slovenija dobiti "bolj ugodno davčno okolje, kamor se splača vlagati in ne bi podjetja več odhajala na Hrvaško." Prvak Nove Slovenije Jernej Vrtovec je dodal: "Poglejte, koliko podjetij je šlo na Hrvaško; Lidl, Perutnina Ptuj, Microsoft." Aktualni vladi pa očital: "Vi ste ustvarili poslovno okolje, kjer enostavno govorijo tudi multinacionalke, da se v tej državi ne splača ustvarjati."

V Lidlu Slovenija je avgusta 2024 mesto generalnega direktorja prevzel Boris Lozić, do tedaj generalni direktor Lidla Hrvaška. Od marca lani imata družbi v obeh državah iste člane poslovodstva, skupni je tudi del administracije, ki opravlja delo za obe. Perutnina Ptuj je v Zagrebu ustanovila hčerinsko podjetje, v katerem je zaposlen del vodstvenega kadra, ki deluje na ravni skupine. A hkrati so v družbi junija lani napovedali 120 milijonov evrov vredno investicijo v prenovo in širitev proizvodnih zmogljivosti na Ptuju. Novembra so zanjo dobili gradbeno dovoljenje, projekt naj bi bil končan prihodnje leto. Zaradi širitve v družbi napovedujejo dodatnih 300 delovnih mest, povečanje prihodkov in optimizacijo stroškov. Microsoft regijo vodi iz Bolgarije.

Kako obremenjene pa so slovenske plače? Slovenija je po davčnem primežu nad evropskim povprečjem, kažejo podatki. Pri povprečni bruto plači 2.791 evrov delavec prejme 1.760 evrov neto, kar je manj kot na sosednjem Hrvaškem, kjer bi dobili približno 120 evrov več.

Povprečna plača je sicer v vsaki državi različna, zato je tudi obremenitev plače v obeh državah različna. Na Hrvaškem imajo nižje plače, ki so tudi manj obdavčene. Hrvati so decembra lani dobili v povprečju 1.494 evrov neto, Slovenci 275 evrov več.

In kaj predsedniki osmih strank obljubljajo kot prvo potezo, če pridejo v parlament in dobijo možnost sodelovanja v vladajoči koaliciji? Od obdavčitve digitalnih korporacij, razbremenitve plač, dviga pokojnin, znižanja davkov in prispevkov za samostojne podjetnike, obdavčitve nepremičnin, stabilnega davčnega okolja do možnosti desetletnega odplačila stanovanja in spodbud za delovno aktivno populacijo.

In kakšna so priporočila Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD)? Kot izpostavlja ekonomistka dr. Mejra Festić, OECD govori o celovitosti in visokem davčnem primežu v Sloveniji. "Tega je treba ustrezno korigirati z nižjimi prispevki z bruto plač, z razbremenitvijo iz dohodnine z višjimi olajšavami in izpad teh prihodkov proračuna nadomestiti s prehodom na obdavčitev recimo potrošnje. To se nanaša na trošarine, na DDV, tudi na nepremičnine."

Razmisliti je treba, še dodaja dr. Festić, tudi o socialni kapici in o davčnem sidru. "Po oceni OECD in IMF naj bi davčno sidro prispevalo k večjim neposrednim tujim investicijam, ocenjujejo, da nekje od 30 do 60 odstotkov, in tudi k stabilnemu davčnemu okolju."