Dejstva

'Pomočnice vzgojiteljic so najbolj krivično obravnavan segment zaposlenih v šolstvu'

Ljubljana, 20. 01. 2023 06.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 12 min
Avtor
Neža Steiner
Komentarji
105

V vrtcih po celi Sloveniji primanjkuje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, logopedov, specialno-rehabilitacijskih pedagogov, tudi kuharjev, čistilk, računovodij. Eden vzrokov je ponižujoče nizko plačilo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ti so po novem v 26. razredu, torej plača znaša 1.226,82 evrov bruto, skoraj toliko od januarja naprej znaša minimalna plača. Pedagoški zanos in priljubljenost tega poklica upadata. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar opozarja, da nam ne sme biti vseeno, kakšne generacije bomo vzgojili in izobrazili.

"Delo vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je vsako leto bolj zahtevno in odgovorno. Vzgojitelji smo se primorani vsako leto izobraževati. Vzgojitelj postaja tudi specialni pedagog, logoped, ker smo se primorani izobraževati tudi v tej smeri, predvsem v smislu prebiranja strokovne literature, da lahko kakovostno delamo z otroci, ki jih imamo v oddelku," tako o svojem delu vzgojiteljice pove Tinkara Urek, zaposlena v Vrtcu Mavrica Brežice. V oddelku skrbi za 14 otrok. 

Iz celotne Slovenije poročajo o pomanjkanju kadra, tako tehničnega kot strokovnega, trdi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar in ravnateljica Vrtca Mavrica Brežice. Vrtec sprejme 392 otrok, za njih skrbi nekaj čez 90 vzgojiteljev in pomočnikov. "Primanjkuje kuharjev, čistilcev, računovodij, pri strokovnem kadru pa težko dobimo tudi že vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic, medtem ko različne izvajalce dodatne strokovne pomoči za otroke s posebnimi potrebami v vrtcih pogrešamo že dalj časa (specialno-rehabilitacijske pedagoge, logopede in podobno)." Za strokovno pomoč v Vrtcu Mavrica večkrat ponavljajo razpise. 

Ponižujoče nizko plačilo vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic

Iz različnih slovenskih regij iz vrtcev sporočajo, da težko dobijo ustrezen kader, ko objavljajo prosta delovna mesta. Velikokrat so to kandidati brez ustreznih pogojev, kandidati s pogoji pa se na prosta delovna mesta prijavljajo manj pogosto, ocenjuje Komočarjeva. In razlogi? "Največkrat je razlog v prenizkih plačah, še zlasti v skupini J, ponižujoče nizko je tudi plačilo za zelo odgovorno delo pomočnic vzgojiteljic," pravi Silvija Komočar. Potrebno se je zavedati, tako Tinkara Urek, da imata vzgojitelj in pomočnik zelo odgovorno delo. "Glede na to, da se mora tudi pomočnik zraven vzgojitelja izobraževati, ker delujemo kot tandem, in da se celoten standard življenja, hitrost življenja, standardi vzgoje spreminjajo, je seveda naše delo izjemno zahtevno in zato je tudi naše plačilo prenizko." 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Sicer se je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) z vlado dogovoril o povišanju plač pomočnikov vzgojiteljev z 22. na 26. razred. A po mnenju Komočarjeve zgolj to povišanje ne bo dovolj. "Potrebna je popolna reforma celotnega plačnega sistema, ker delni premiki naprej povzročajo težave na drugih področjih. Menim, da se bo treba te zadeve lotiti bolj celostno." 

Kadrovski normativi določajo, da lahko ena vzgojiteljica sama poskrbi za polovico otrok v oddelku. Bruto plače vzgojiteljev znašajo od 1.552,32 do 2.485,30 evra. Plače vzgojiteljev-pomočnikov pa so pred povišanjem znašale od 1.048,70 do 1.552,31 evra bruto, po povišanju pa 1.226,82 evra bruto. Z januarjem znaša minimalna plača 1.203,36 evra bruto. "Pedagoški delavci so v vrtcih absolutno prenizko plačani za tako odgovorno delo," pravi Komočar. 

Po podatkih Ministrstva za javno upravo je v letu 2022 povprečna bruto plača vzgojiteljev in strokovnih delavcev znašala 1.669 evrov bruto. 

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Nivo plačila kaže na razvrednotenje dela vzgojiteljev, pravi Silvija Komočar. "Učitelj je višje razvrščen v napredovalnih plačnih razredih kot vzgojitelj, pa ni delo vzgojitelja nič manj zahtevno od učiteljevega." 

"Pomočnice vzgojiteljic so najbolj krivično obravnavan segment zaposlenih v šolstvu," pravi Gregor Pečan, ravnatelj OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani in vrtca, kjer je vpisanih 280 otrok. "Do zdaj pomočnica vzgojiteljica ni imela niti minimalne plače, odgovornost pa velikansko, ki se je pravzaprav ne zaveda nihče." Zdaj, ko je prišlo do delnega popravka, je najbrž povzročilo nesorazmerja do ostalih poklicnih skupin v šolstvu, ampak vsekakor je bil to nujen ukrep, dodaja Pečan. "Če ne, se bo kadrovski primanjkljaj stopnjeval, in če kdo misli, da bo sistem lahko dobro deloval ob slabo delujočem izobraževalnem sistemu, potem se je seveda zelo, zelo močno zmotil." 

'Se je kdo vprašal, kaj potrebujejo vrtci?'

Ključen je razmislek o tem, kaj potrebujejo vrtci, opozarja ravnateljica Vrtca Trnovo in predsednica Aktiva ravnateljev ljubljanskih javnih vrtcev Suzana Antič. Terciarno izobraževanje, torej fakultete, bi morale slediti potrebam vrtcev, postati kompatibilne s prakso. "Mladi, ki prihajajo s fakultet, so neopremljeni, brez izkušenj, ki so temelj za najbolj ranljivo populacijo, naše otroke. Praksa je osnova za vstop v vrtec. Mladi bi morali vsaj dve leti nabirati znanje ob izkušenem mentorju pred pokojem. To bi bil krasen preplet stroke in mlade energije. Pridobili bi vsi," poudarja Antičeva. 

Antičeva pogreša, da se stroka za predšolsko izobraževanje ne oglaša, ne opozarja in ne sprašuje vrtcev, kaj potrebujejo v tem času, kje jih lahko podprejo in kaj bi morali spremeniti, da ohranimo kakovostne javne vrtce, v katerih delajo izjemni vzgojitelji in njihovi pomočniki. "Morali bi ozaveščati, kako pomembna je predšolska vzgoja, poglobiti in ohranjati zaupanje, ki je temelj za razvoj." 

Suzana Antič je ravnateljica Vrtca Trnovo in predsednica Aktiva ravnateljev ljubljanskih javnih vrtcev
Suzana Antič je ravnateljica Vrtca Trnovo in predsednica Aktiva ravnateljev ljubljanskih javnih vrtcev FOTO: LZJ

Da bodo mladi želeli delati z otroki. "Takrat se ne bomo pogovarjali le o plačah, o popoldanskem delu, ampak tudi o odnosih, poslanstvu vzgojiteljev, kar je osnova, na katero pozabljamo. Vse manj se zdi, da je nekomu mar za otroke. Moramo dajati občutek varnosti."  

Antičeva ob tem izpostavi še en pomemben segment, podporno osebje, zaradi katerega vrtci sploh lahko delujejo v celoti. "Tukaj bi bilo treba prilagoditi pogoje, zakonodajo trenutnim razmeram, na primer pri pomanjkanju kadrov v kuhinjah in še kje, da bo lahko denimo pomočnica kuharice, ki ima srednješolsko izobrazbo, a druge smeri in z opravljenim kuharskim tečajem, izpolnila pogoj zahtevane izobrazbe za to delovno mesto." 

Fokus mora ostati na otroku, je jasna Antičeva, "saj smo vrtci eni tistih, ki se zavedamo svojega poslanstva in zaveze otrokom, da ne moremo zapreti vrat in izobesiti sporočila – zaradi pomanjkanja kadra in preobremenjenosti ne obratujemo".

Razvrednotenje dela vzgojitelja

Razloge za primanjkovanje strokovnega kadra Komočarjeva vidi tudi v razvrednotenju poklica vzgojitelja, kar pa je malo bolj kompleksen problem, pravi. "Delo vzgojitelja (pri tem govorim o vseh strokovnih delavcih v vrtcu) je tako zahtevno, večplastno in kompleksno, da je za kakovostno pedagoško delo potrebna visoka raven znanja na didaktičnem in pedagoško-psihološkem področju. Da bi vzgojitelj uspešno opravljal vse naloge, ki jih zahteva ta poklic, mora razviti številne in različne kompetence. Predšolsko obdobje je namreč kritično in ključno obdobje v razvoju človeka, zato je izjemno pomembno, da institucionalno vzgojo in izobraževanje izvajajo visoko kompetentni pedagoški delavci." In v slovenskih vrtcih jih za zdaj še imamo, dodaja. 

Vrtec je prvi v vertikali vzgoje in izobraževanja, pojasnjuje Komočarjeva. "Mi dobimo najmlajše otroke, prva socializacija se začne v vrtcu. Čeprav delamo z najmlajšimi, ne pomeni, da je naše delo najlažje, ravno nasprotno. V predšolskem obdobju gre človekov razvoj najhitreje in na vseh področjih."

Skozi leta pa je bil ugled pedagoškim delavcem, še posebej v vrtcih, s strani laične in tudi politične javnosti pogosto rušen, delo pa degradirano, pravi Komočar. "S tem se izgublja pedagoški zanos in upada popularnost tega poklica. Seveda mu nizko plačilo pri vsem tem ni niti najmanj v pomoč. In tako se vedno manj mladih odloča za poklic vzgojitelja."  

Po mnenju Tinkare Urek je težava v tem, ker v Sloveniji upada popularnost poklica celotnega šolskega izobraževalnega sistema. "Mladi vse več posegajo po hitrih zaslužkih na družbenih omrežjih. Ob menjavi generacij vse več učencev, študentov ne želi iti na mesto kot vzgojitelj, učitelj ali profesor, kjer so sedeli njihovi učitelji, vzgojitelji, profesorji." Raziskave kažejo, dodaja, da naj bi v petih do desetih letih ta trend spet narasel, ampak vprašanje je, kako se bodo vzgojno izobraževalni zavodi soočali s kadrovskimi stiskami, ki so nastale med in po koroni, dodaja Urekova.

Komočarjeva ugotavlja, da za prosta delovna mesta vzgojiteljic ni interesa, še posebej, ko gre za delo v popoldanskem času. "Zaradi nizkega interesa pri objavljenih prostih delovnih mestih še nikoli nismo sprejeli manj otrok, kot bi jih lahko v okviru prostorskih normativov."

Vse več otrok s posebnimi potrebami

Silvija Komočar in Tinkara Urek opažata, da je otrok s posebnimi potrebami vedno več. Več je oddelkov v vrtcih, ki imajo vključenega takšnega otroka, kot pa tistih oddelkov, ki ne bi imeli otroka s posebnimi potrebami. Zakonsko sta lahko po dva v vsakem oddelku, ampak se pojavi med letom še kakšen, zato so vzgojitelji preobremenjeni. Vzgojitelji so primorani sodelovati z razvojno ambulanto, s specialnimi pedagogi, s psihologi, logopedi, ko imajo na oddelku otroka s posebnimi potrebami. "Če nimamo logopeda, smo primorani prebrati strokovni članek in potem z otrokom, kjer opazimo neke logopedske oz. govorne težave, izvajati neke aktivnosti, da bomo njegov jezik oz. izgovarjanje čim bolj popravili oz. razvijali v primerni smeri," pojasni Urekova. 

Ko govorimo o otrocih s posebnimi potrebami, ne mislimo samo avtističnih otrok ali sladkornih bolnikov, ampak npr. tuje govoreče otroke, otroke, ki imajo vzgojno težavo, razvojno težavo."Še vedno pa moram v skupini svojih otrok izločiti otroke, ki imajo kakšen talent, ki so posebej nadarjeni, otroci, ki izstopajo glede na svoje razvojne korake, otroci, ki izstopajo v eno ali drugo smer. Za vsakega otroka moram individualno načrtovati in pripravljati dejavnosti v tej smeri, da bi se lahko razvijal v kar se da spodbudnem okolju za svoj najbolj optimalen razvoj, seveda v njemu primernem tempu," pojasni Urek. Sama ima srečo, da govori tudi kak tuj jezik in se z otroci laže sporazumeva. 

Sicer pravi, da v njeni skupini 14 otrok še nekako gre, da zgoraj omenjeno prepozna, a v skupini 24 otrok, kjer imaš morda znotraj tuje govoreče otroke, pa morda dva otroka z odločbo in 15, 16 ostalih otrok, "se je izjemno težko posvetiti še enemu s klasičnim razvojem oz. nekomu, ki je morda nadarjen, pa pri njem sploh ne opazimo, ker je enostavno tukaj problem preobremenjenosti." 

Hkrati je vse več odločb, da otroci šolanje v vrtcu nadaljujejo. Imajo vzgojne ali razvojne težave. "Starš vidi, da otrok zaostaja za ostalimi vrstniki, zato ga pusti eno leto dlje v vrtcu," pojasni Tinkara Urek. 

'Ne sme nam biti vseeno, kakšne generacije bomo vzgojili in izobrazili'

"Ne samo vlada, vsi moramo ukrepati – celotna družba, še posebej pa stroka," poziva Komočarjeva. Izobraževalni sistem je vpet v vse pore vsake družbe in pomembno vpliva na njen razvoj. "Generacije, ki so že tu, in tiste, ki še prihajajo, so dejansko naša prihodnost, pa četudi se to morda sliši kot obrabljena fraza. Dolgoročno bodo ravno te generacije, ki jih danes vzgajamo in izobražujemo, nekoč ustvarjale in vodile vse segmente, ki zagotavljajo obstoj družbe. Zato menim, da je prvi korak, ki ga moramo vsi nujno narediti: osredotočiti se na otroka. Ne sme nam biti vseeno, kakšne generacije bomo vzgojili in izobrazili."  

'Kar je zamujenega v vrtcu, je zamujeno za vedno'

Vzgoja in izobraževanje je res vpeta v vse pore družbe, in čeprav zveni še tako obrabljeno, pravi Komočarjeva, otroci, ki jih vzgajamo in izobražujemo, generacije, ki še prihajajo, so naša prihodnost. "Ti otroci bodo posamezniki, ki bodo oblikovali našo prihodnjo družbo, zato ni vseeno, kakšne otroke, kakšne vrednote vzgajamo našim otrokom, in če želimo strpne ljudi, ki bodo znali komunicirati, ki bodo empatični do soljudi, potem je s tem treba začeti že v vrtcu, kar je zamujenega v vrtcu, je zamujeno za vedno," meni Silvija Komočar. "Vse dobre izkušnje, ki jih otrok pridobi z učenjem v vrtcu, nosi s sabo celo življenje. To pa je pomembno, se vam ne zdi?"

Vrtec je vse več kot igra, je jasna Tinkara Urek. "To je en tak stavek, ki ga laična javnost zelo rada izgovarja, da se v vrtcu samo igramo, a v vrtcu se vse več kot igramo. V vrtcu smo se primorani prilagajati vsakemu posameznemu otroku, primorani smo se izobraževati, soočati z različnimi odstopanji, z različnim tako standardnim kot nadstandardnim razvojem otrok in posledično smo tukaj obremenjeni z vseživljenjskim izobraževanjem. Veliko je opazovanja, prilagajanja, individualnega usmerjanja, veliko več stvari kot pa samo igra." 

Pomembno delo vzgojiteljev v bolnicah

V bolnišničnem oddelku na otroškem oddelku dela vzgojiteljica, ki se ukvarja z vsemi otroki, ki so hospitalizirani. To delo ima čisto posebno zahtevnost. "V otrokovo bolezen in stanje so vpeti namreč ne samo otroci, ampak tudi njihovi starši, ki so v veliki meri po novi zakonodaji tudi prisotni v bolnišnici, kar se mi zdi prav," pravi Silvija Komočar. Dodaja, da mora imeti vzgojiteljica v bolnišničnem oddelku še številna druga znanja. Povezati se mora multidisciplinarno z medicinsko stroko, da ustrezno ravna z bolnim otrokom. "Ali se otroka sme odpeljati iz bolniške sobe v igralnico, ali mu je treba prilagoditi delo in igro. Največjo vrednost pa vidim res v tem, da je vzgojiteljica tista, ki edina v tem procesu zdravljenja ne prinaša nič hudega otroku, nič ga ne boli, ko ona pride, prinese vedno dobro voljo in razumevanje."

Odhodi zaposlenih v gospodarstvo, tujino, druge poklice

Iz nekaterih okolij poročajo, da zaposleni različnih profilov v vrtcih zapuščajo delovna mesta in si v iskanju plačila, ki jim bo omogočalo dostojno življenje, poiščejo službo tudi v gospodarstvu. Kot pravi Komočar, v obmejnih vrtcih poročajo tudi o primerih delovnih migracij v tujino, kjer gre tudi za prehod v gospodarske dejavnosti. "Opažamo tudi odhode diplomiranih vzgojiteljic v osnovne šole, kar ne preseneča, saj so tam ob isti izobrazbi in pridobljenem nazivu uvrščene v višji plačni razred kot v vrtcu." 

Kot pravi Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), je v zadnjih petih, šestih letih v tem razpadajočem plačnem sistemu prišlo do pojava, da so plače v vzgojno izobraževalnem sistemu rasle bistveno počasneje kot v državni upravi ali zdravstvu. "Kdo se bo od mladih odločil za učiteljski poklic, če bo dobil pol nižjo plačo kot nekje drugje. Pomočnice vzgojiteljic odhajajo v trgovine, nekateri odpirajo s. p.-je ali si takoj po končani fakulteti najdejo delo drugje."

Zakaj primanjkuje kadra? V očeh mladih učiteljska kariera ni posebej atraktivna, ugotavlja Štrukelj, povečuje se zahtevnost pri delu z aktualnimi generacijami otrok, učencev, dijakov in njihovih staršev. "A ni nobenega dvoma, da mladi, ko se odločajo za poklic, zelo jasno vidijo, da vrednotenje pedagoškega dela v naši državi očitno sistematično pada v primerjavi z vrednotenjem dela v zdravstvu, v državni upravi, Policiji in vojski. 

Tudi plačilo računovodij je popolnoma nesorazmerno z odgovornostjo, še posebej v primerjavi s kolegi istega poklicnega profila iz gospodarstva, zato imajo težave tudi pri zaposlovanju tega kadra. "Delovno mesto zahteva specifična znanja računovodstva v javnih zavodih, plača je prenizka za tako kompleksno in odgovorno delo," pojasnjuje Komočarjeva. V Vrtcu Mavrica, kjer je ravnateljica, so bili neuspešni tudi pri iskanju računovodje, zato so za nadomeščanje bolniške odsotnosti računovodje morali poiskati zunanjega izvajalca.

Porast kratkotrajnih bolniških odsotnosti

Po besedah Silvije Komočar v zadnjem letu opažajo porast kratkotrajnih bolniških odsotnosti,  ko imajo velike težave pri iskanju nadomestnega kadra. Odsoten kader v vrtcih nadomeščajo različno. "Vsi se trudimo nadomeščanja urediti čim bolj racionalno, znotraj obstoječe kadrovske strukture, kar pa je izjemno težko, saj imamo v vrtcih kader sistemiziran v skladu z zakonskimi normativi glede na število vključenih otrok in nimamo rezerve." Nadomeščajo tudi s študenti, ki sicer ne smejo delati samostojno, vendar pa v tovrstnem nadomeščanju Komočar vidi tudi dobre strani. 

"Prenašanje znanj med različnimi generacijami vzgojiteljev je nujno za ohranjanje kakovosti in znanja v institucijah. V tem primeru gre (poleg nadomeščanja bolniških odsotnosti) dejansko tudi za izkustveno učenje, kjer je uporaba teoretičnih znanj, ki jih študentje pridobivajo med študijem, podprta še s konkretnim preizkušanjem naučenega z delom v praksi." 

dejstva pasica kdo bo delal

 

  • 20 - Liv Amiti E+ 3 (žensko)
  • 19 - Liv Vall E+ 2 (žensko)
  • 18 - Gravel kolo Giant Revolt 0
  • 17 - Giant Reign E+ 1
  • 16 - Giant Propel Adv Pro 0
  • 15 - Giant DailyTour E+ 1 RT
  • 14 - Giant Stance E+ 2 29
  • 13 - Liv Avail Adv 1 (žensko)
  • 12 - Giant Propel Advanced Pro
  • 11 - Giant Trance X E+ 1 Pro 29
  • 10 - Giant Talon 1 29 GE
  • 9 - Giant Defy Advanced 2
  • 8 - Giant TCR Advanced 1 Disc
  • 7 - Giant Explore E+ 2
  • 6 - Giant Trance X 1 29er
  • 5 - EnviLiv Advanced (žensko)
  • 4 - Liv Embolden E+ 1 (žensko)
  • 3 -Giant Propel Advanced 1ct
  • 2 - Giant Fathom E+ 2 Pro
  • 1 - Giant TCR Advanced SL 0

KOMENTARJI (105)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

VelikoVedro
24. 01. 2023 11.29
Evo Golob & co. Rekli ste, da gremo na gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo. Začne se pri izobraževalnem sistemu. Naj bodo kadri v vrtcih in šolah plačani dobro, naredite pozitivno selekcijo kadra, ne negativno! Ti kadri vplivajo na in oblikujejo cele generacije, in plačani so slabše kot če bi bili nekvalificirani skladiščniki.
Netajkun
20. 01. 2023 19.06
+0
Kaj si pa misli en mlad fakultetni asistent z magisterijem , v primerjavi s svojim rednim profesorjem ?
minkica91
20. 01. 2023 18.44
+3
danes se nobenmu ne da delat, sam denar vidijo. pa ja ne morejo bit vsi takoj direktorji, ko neko šolo končajo.
osancta simplicitas
20. 01. 2023 18.36
+2
tako kot bolničarji strežnice v domovih! kakanje v otroštvu, kakanje v starosti, tisti v šolah in na faksih so si pa naredili zlato jamo!
Rafael Kramar
20. 01. 2023 18.35
+0
Same jokice! Kar tekmujejo panoge med sabo, kdo je večji luzer...
jutri_pa_res
20. 01. 2023 17.03
-1
Krivično? Katera plača ali na primer cena je pa pravična ali krivična? Naj deluje trg dela, kakor deluje trg drugod. Kjer so plače prenizke, bodo ljudje pač odhajali na boljše plače drugam in bo tam treba torej plače dvigniti ali takšna delovna mesta ukiniti. V javnem sektorju pa deluje nekakšna dogovorna ekonomija, kakor je bila v vzhodni Evropi in SSSR v socialističnih časih, ko so se politiki in direktorji vsedli in se dogovorili za cene in za plače, pa tudi , koliko ljudi mora podjetje zaposliti.
minkica91
20. 01. 2023 16.54
+4
če bo vlada tako ravnala, da bo sam tistim dajala, ki jamrajo in tistim ki imajo za svojo slabo delo že preveč, npr. sodnikom, ne bo dolgo obdržala. Namesto da bi enotni plačni sistem na novo uredila, ga na tak način podira.
Infiltrator
20. 01. 2023 16.51
+0
Tukaj se pozabljate na kuharje in hišnike v vrcih
Luka40
20. 01. 2023 17.32
+4
Ne pozablja se ne more se pa primerjati dela s pomočnicami...
Poletje 16
20. 01. 2023 16.49
+3
6 let delam v domu kot bolničar. Sem v 24 plačilnem razredu.
lepdanvsakdan
20. 01. 2023 16.20
+5
še vedno ne razumem logike...vsaj v Sloveniji ne....če si visko študiran in imaš diplome ne rabiš nič delat denar sam pade v roke?? delavci kot prvo naj bodo plačani po učinku in ne po izobrazbi pika.... nekdo ima več v glavi drugi v rokah, če si priden ne rabiš biti pameten ampak je zadosti da imaš pridne roke in primerno plačilo
G8J
20. 01. 2023 15.59
+1
Problem je ker je premalo zanimanja za delo z otroci kot ga je bilo do leta 2004. čedalje več pa je priseljencev, LGBT in otrok s posebnimi potrebami o katerih nihče nima znanj, kaj šele živcev se ukvarjati z njimi. Dadilje imaš povsod od Balkana do Baltika katere ti čuvajo otroka za 10€/dan, samo je pa vprašljiva njihova kvaliteta dela in odgovornosti.
Kamakura
21. 01. 2023 09.08
+1
čevapgpt
20. 01. 2023 15.41
+2
in pomočnik vzgojitelja mora delati 6 mesecev prostovoljno v vrtcu zato da gre lahko na nek test, zaradi katerega lahko dobi ali pa ne dobi sluzbe. zato se večina niti ne odloča.
Uporabnik1524091
20. 01. 2023 19.20
+3
Strokovni izpit. Pa se jeb* jih z vprasanji. Poglej si katalog znanj na spletu ki ga morajo obvladat. Naj bi bil pogoj za zaposlitev, zato so velikokrat prisli delat prostovoljno da so nabrali dovolj ur.
Julijann
20. 01. 2023 15.27
+8
Tudi to ni prav! Gre le za osebe, ki na nek način vzgajajo otroke v vrtcih in so takorekoč velik del časa z njimi. Res bo treba plačni sistem JS resetirat in postavit povsem na novo. Upoštevati pa delo samo, odgovornost, ne le izobrazbo.
minkica91
20. 01. 2023 15.23
+5
mislim, da bo vlada padla, ker dela razlike med ljudmi, enim tala kot bi imela svoj denar, pa takim, ki imajo itak najvišje plače, ta ženska nekaj govori o tretji veji oblasti,kaj pa tisti v upravni enoti niso veja oblasti, izvršilna, ta je padla od nekaj, itak vsi vemo, da so si vseskozi enako poviševali plače v vsem javnem sektorju, s sodniki in tožilci, s to je neka narobe ko tak zavaja ljudi.
minkica91
20. 01. 2023 15.16
+4
bolj ko jamraš, več dobiš, sodnikom dodatek skoraj kot minimalna penzija, pa kaj ta ženska z očali ne ve da so isto naredovali kot javni usluženci, da se jim je isto usklajevala plača v skladu z aneksi o višjem znesku. od kod se je ta vzela, ko nima pojma in laže in zavaja ljudi. pa še to ne ve,da je v avstriji pol manj sodnikov na št.prebivalcev, pri nas pa neki strokovni sodelavci pa strojepisci, obravnavo ima pa 1 krat na teden, paše to odpade. Najprej naredite red potem so pa plače navrsti , zgleda da si krimi plačujejo odpustke.
minkica91
20. 01. 2023 15.13
+5
pri nas je tako, da nekaj pomeni to jamranje, je pa ja enoten plačni razred, v avstriji imajo vse vzgojitejice srednjo šolo,kar je dovolj za otroke pazit.
Bambina1968
20. 01. 2023 14.30
+2
kaj naj pa rečem jaz - zdravstvena administratorka, ki ima tudi zelo težke pogoje dela z bolnimi ljudmi, ki mora imeti tudi ogromno strokovnega znanja, večina nas ima celo višje šole ali fakse, pa imamo med 22 in 24 plačilni razred, brez vsakih dodatkov
Narava
20. 01. 2023 20.10
Verjetno ti neposredno ne delaš z bolnimi ljudmi, vsaj naj ne bi. Ali kako si to mislila kot "delo z bolnimi ljudmi"?
St. Gallen
20. 01. 2023 14.21
+1
kolik slisim s terena so to hisniki po solah
25.maj
20. 01. 2023 14.00
+2
pomočnica vzgojiteljice, včasih se je temu reklo varuška, verjetno je za to delovno mesto predvidena srednja šola, in v skladu s famozno sistemizacijo za srednjo šolo je predvidena plača v višini minimalne plače, v sloveniji je groteskno to, da je minimalna plača postavljena razmeroma visoko, s katero pa se komajda da preživeti oz. bolje životariti, zato pa pospešeno izginja cela plejada poklicev, ki jih opravljajo samo še v JV aziji, ampak, ali bomo po novem v soveniji samo še dohtarji in finančniki?
Pikapokapolonica
20. 01. 2023 13.43
+0
Je hčerka kljub diplomi višje šole večkrat poslala prošnjo za čistilko. Niti na razgovor je niso povabili.
St. Gallen
20. 01. 2023 14.21
+2
Avstrija, Nemcija, Svica, Norveska...kaj sploh caka
Important notice
22. 01. 2023 09.06
+1
St. Gallen: Tam bo pa ona priseljenka. Si res to želi?