Postelje v domovih prazne, ljudje pa čakajo na vstop tudi šest let

S počasnimi koraki prihajata Vera in Janez Robas v Dnevni center kranjskega doma upokojencev. Vidi se, kako je gospa skrbna do svojega moža, podpira ga pri hoji, ljubeče nagovarja. V dnevnem centru bo ostal, dokler se po opravkih ne vrne ponj. "Ne more biti sam, tudi v stanovanju se ne znajde več, 24-urno varstvo potrebuje, nikamor ne morem," nam pojasnjuje razloge, zakaj ga je pripeljala. Janez Robas, nekdanji profesor športne vzgoje, je imel najprej težave z orientacijo, nato s spominom. Na čakalni seznam za vstop v Dom upokojencev Kranj, blizu katerega živita z ženo, se je vpisal kmalu po prvih znakih demence. "Sva videla pri prijateljih, kako to gre in sva rekla, da je bolje, da se vpiševa kar takoj na čakalni seznam," pravi gospa Vera. Od takrat čakata že šest let. "Smo pa poslali tudi drugam, ampak povsod je isto. Prednost imajo domači, poleg tega je mož še četrta kategorija in ponekod za dementne sploh nimajo prostora."

V času po covidu so jima iz kranjskega doma upokojencev poslali vprašalnik, ki sta ga morala izpolniti. "So najbrž ponovno preverjali, če še potrebujemo dom. Smo ga izpolnili in vrnili, pa so samo odgovorili, da je potrjen in da nam bodo sporočili, ko bodo imeli posteljo."

Dnevni center jima je sicer v veliko pomoč, a lahko se že jutri zgodi, da gospa, stara 79 let, ne bo več zmogla sama skrbeti za 86-letnega moža, ki se mu stanje zaradi demence poslabšuje, kar bi pomenilo, da bi takoj potreboval dom. Robasova pravi, da sicer razume, da ne moreš dobiti postelje v domu iz danes na jutri. "Saj ti je hudo nekaj siliti, ker veš, da mora nekdo preminiti, zato da dobiš posteljo." Razume tudi, da manjka osebja, kar opaža tudi v Dnevnem centru. "Vseeno pa nisem pričakovala, da bo mož moral tako dolgo čakati. Te malo šokira." Je pa Janez Robas danes vsaj prvi na čakalni listi Doma upokojencev Kranj.

Čakalne dobe dolge, postelje v domovih pa prazne

Pri nas imamo 104 domove za starejše, od katerih jih je 54 javnih, 50 pa v zasebni lasti s koncesijo. Na sprejem v domove čaka približno 19.000 ljudi. Po ocenah domskih socialnih služb je res nujnih prošenj med 2.000 in 3.000.

Čakalna doba je odvisna predvsem od potreb in želja bodočega stanovalca, njegovega zdravstvenega stanja in zasedenosti doma oziroma obremenjenosti z aktualnimi prošnjami za sprejem, pravi sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. V posameznih domovih je čakalna doba lahko tudi leto ali več, še posebej v primerih, če gre za enoposteljno sobo v varovani bivalni enoti za osebe z demenco. Najdaljše čakalne vrste so običajno v Ljubljani in drugih večjih mestih, tudi v Kranju, kjer čaka na sprejem Janez Robas.

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je bilo zaradi pomanjkanja kadrov lani praznih 926 postelj. Medtem na ministrstvu za solidarno prihodnost ocenjujejo, da je bilo lani zato, ker domovi nimajo dovolj zaposlenih, praznih polovico manj postelj, kot jih navaja Skupnost socialnih zavodov, in sicer 450. Nima pa ministrstvo za razliko od Skupnosti socialnih zavodov podatka o manjkajočih kadrih.

"Na podlagi zadnje ankete, ki smo jo izvedli v 79 socialnovarstvenih zavodih, smo ugotovili, da zaradi številnih neuspešnih razpisov za zapolnitev delovnih mest trenutno v teh zavodih dela 343 delavcev manj, kot bi jih moralo po sicer zastarelih in neustreznih kadrovskih normativih za zdravstveno nego in rehabilitacijo," pravi Sahernik. Po njegovem je treba upoštevati tudi, da imajo domovi izrazito nadpovprečen delež zaposlenih invalidov (9,19 odstotka) in prav tako visok, kar 8,68-odstoten, delež zaposlenih, ki so dolgotrajno odsotni (dolgotrajne bolniške, porodniške in podobno).

Zaposleni bežijo, novih kadrov ni

Trenutno v domovih najbolj primanjkuje bolničarjev-negovalcev in medicinskih sester, pa tudi drugega osebja. Že zaposleni bežijo v druge poklice ali pa odhajajo na delo drugam, med drugim tudi v Avstrijo. Težave s tem imajo v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane. "Se zaposlujejo v enakovrednih zavodih v Avstriji. Vemo, da je bil tisti prvi val zapuščanja socialnega varstva zaradi dela v trgovinah, zdaj pa so pri nas izključno odhodi zaradi sorodnih organizacij v Avstriji," pravi vodja skupnih služb v domu Marko Žula. Razlog odhodov v Avstrijo so ne samo plače, ampak tudi drugačni pogoji dela. "Mi z njihovimi plačami ne moremo konkurirati, poleg tega imajo zelo zanimive načine organiziranja urnikov, delajo, recimo, po tri tedne in potem so en teden doma, kar je posledica ustreznih normativov."  

Eden od razlogov, zakaj zaposleni bežijo iz domov, je velika obremenjenost. Po besedah bolničarke Marjetke Došler, ki je zaposlena v Domu dr. Jožeta Potrča Poljčane, v enoti Slovenska Bistrica, pove veliko že dejstvo, da zaposleni v domu enostavno ne morejo izkoristiti niti dopusta niti nadur.

Skrbi te, kako boš zagotavljal storitev, na eni strani ni kadra, na drugi svojci plačujejo dobro opravljeno in kakovostno storitev, ki jo moraš zagotoviti, opisuje stisko vodstev domov Nadja Gantar, direktorica Doma upokojencev Kranj.

Čeprav se v domovih zaposleni trudijo, da stanovalci ne bi občutili pomanjkanja kadrov, Miroslav Aleksander Kolenko opaža razliko v primerjavi s časom pred enajstimi leti, ko se je vselil v enoto Doma dr. Jožeta Potrča Poljčane v Slovenski Bistrici. "Lahko hodim in ukradem  zaposlenim kakšno minutko ali dve, nekateri pa tega ne morejo. Pa ni tako, da se ti ljudje ne bi trudili, ampak nimajo časa. Opravijo sicer vse, nahranijo nas in uredijo in vse to teče,  ampak na drugi strani pa žal ni časa za neke poglobljene stike."

Letos 40 milijonov evrov v domove

Je pa vprašanje, kako bo s kadri, ki jih že zdaj manjka, po tem, ko bomo zgradili načrtovane nove domove. Na področju investicij v mrežo domov za starejše je bilo lani porabljenih 19,3 milijona evrov. Letos bo šlo za to še enkrat več denarja, in sicer 41,1 milijona evrov. Kot napoveduje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, bodo letos zaključili sedem projektov obnove ali izgradnje domov. Med drugim bo zgrajen Dom upokojencev Domžale, enota Moravče, vrednost celotne investicije bo skoraj 12 milijonov evrov.

Medtem ko bodo nekatere investicije v letošnjem letu zaključene, pa ministrstvo za solidarno prihodnost napoveduje tudi začetek 17 novih. V nekaterih primerih bodo začeli pridobivati gradbena dovoljenja, v drugih se tudi že lotili gradnje.

Med drugim naj bi letos začeli graditi nov dom upokojencev na Zlatem polju v Kranju, v katerem bo prostora za 165 stanovalcev, prve pa naj bi sprejel leta 2028. A kdo bo delal v novih domovih oziroma v Kranju, kjer imajo že zdaj v domu velike težave s kadri in zaradi tega tudi šest postelj praznih. "Upajmo, da leta 2028, ko bo novi dom odprt, ne bo več tolikšnega problema s kadri," pravi direktorica doma Nadja Gantar. V domu, ki ga vodi, bi potrebovali po normativih samo medicinskih sester 11,5. 

"Je pa svetla točka ta, da smo z ministrstvom za šolstvo končno dosegli dogovor, da se bo lahko v Kranju izobraževalo 28 bodočih zdravstvenih tehnikov." Pa bodo tudi ostali v tem okolju? Gantarjeva odgovarja, da na to nimajo vpliva, je pa dobrodošel ukrep vlade, da lahko dijakom v zadnjem letniku študija ponudijo štipendiranje v višini 200 evrov.

Nove pravice, pa tudi novi prispevek

834 starejših je dobilo lani pravico do oskrbovalca družinskega člana, sorodnika, ki zanje skrbi in za to prejema plačilo v višini 1,2-kratnika minimalne plače. S temi starejšimi, ki prej oskrbe niso imeli, bi lahko napolnili osem manjših domov za starejše. Letos bomo na področju dolgotrajne oskrbe dobili nove pravice. 

"110 ljudi bomo letos zaposlili na Centrih za socialno delo," napoveduje minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. S 1. januarjem so namreč na centrih začele delovati vstopne točke, na katerih ocenjujejo upravičenost prosilca do storitev.

Še več pravic zakon o dolgotrajni oskrbi prinaša julija. Uvedena bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, prav tako pravica do e-oskrbe. Ta se bo izvajala na način, da bo uporabnik nosil elektronsko zapestnico in če se mu bo kaj zgodilo, ga bo povezala s klicnim centrom ter aktivirala nujno pomoč. Julija začne veljati tudi pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Konec leta bodo uveljavljene še tri pravice, med drugim pravica do celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Bomo pa z letošnjim julijem začeli plačevati novi prispevek za dolgotrajno oskrbo. Obvezni prispevek bodo v višini enega odstotka delodajalci in delojemalci plačevali od bruto plače, upokojenci pa od neto pokojnin, kar je razburilo Zvezo društev upokojencev Slovenije. Na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije ta vir financiranja dolgotrajne oskrbe pozdravljajo. Je pa vprašanje, ali bomo glede na pomanjkanje kadrov s plačilom tega prispevka tudi dejansko dobili vse obljubljene storitve, se sprašuje sekretar skupnosti Sahernik.