Potrošniški krediti v porastu: za kaj jih potrošniki najemajo?

Naša sogovornica, ki želi ostati neimenovana, je mama štirih otrok. Preživlja jih sama, ker je oče, njen nekdanji mož, hudo zbolel. Tako zelo, da so mu upadle kognitivne sposobnosti, zaradi česar ni zmožen samostojnega življenja. Ko sta bila še oba zaposlena, sta preko republiškega Stanovanjskega sklada v najem vzela profitno stanovanje, ki ga je bilo treba opremiti. V ta namen sta pri eni od bank vzela 40 tisoč evrov potrošniškega kredita. Banka jima je kredit odobrila pod pogojem, da poplačata lizing za avto, ostalo jima je približno 34 tisočakov. Začetni mesečni obrok kredita je bil okoli 290 evrov, se spominja naša sogovornica. A potem se je nad družino zgrnila nesreča. Moža je udarila huda neozdravljiva bolezen, pojavile so se težave z otroki, tudi sama je morala na nujno operacijo. Po sedmih letih rednega odplačevanja ni zmogla več. Vse je naredila, kot je treba. Ni odlašala, pač pa šla na banko in pojasnila, v kakšni situaciji se je znašla. Vprašala jih je, ali obstaja možnost moratorija, za vsaj pol leta. Da bi ji torej za 6 mesecev odložili naslednji obrok. "Toliko, da se postavim na noge," pripoveduje. Pa je banka, ki je lani zabeležila dobrih 514 milijonov evrov čistega dobička, pokazala vsaj kanček razumevanja? Odobrili so ji moratorij za en mesec, strošek moratorija pa 200 evrov. Ni ji preostalo drugega, kot da gre v osebni stečaj. 

Zakaj so potrošniški krediti dražji od stanovanjskih? Zaradi zavarovanja. Stanovanjski kredit je zavarovan s hipoteko, kar pomeni, da banka v primeru nezmožnosti odplačevanja zaseže stanovanje, ga proda in poplača lastno posojilo, nemalokrat pa pri tem še zasluži. Potrošniški krediti so v večini brez zavarovanja, kar pomeni, da banka tvega. So pa za banko izjemno donosni. Tudi zato so se nekatere banke na slovenskem trgu usmerile izključno v potrošniške kredite. Oglašujejo jih s privlačnimi besedami, kot so Čas za uresničitev idej. V Zvezi potrošnikov Slovenije zato svetujejo, da potrošniški kredit vzamete le, če ga nujno potrebujete. "Kredit vedno vzamemo za nekaj, kar nam izboljša življenje," opozarja Alina Meško.

Banke že od leta 2023 beležijo več potrošniških kot stanovanjskih kreditov, lani oktobra je bilo sklenjenih rekordnih 152 milijonov evrov novih potrošniških posojil s fiksno obrestno mero. Medletna rast posojil gospodinjstvom se je po najnižji v septembru 2023, ko je bila  3,2-odstotna, od začetka zviševanja obrestnih mer v letu 2022 zviševala in se do decembra 2024 zvišala na 6,0 odstotkov. Od začetka julija leta 2023, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov, se je nadaljevalo povečano kreditiranje s potrošniškimi posojili. Če v Sloveniji ostaja delež stanovanjskih posojil v BDP precej manjši od povprečja evrskega območja, se je delež potrošniških posojil v BDP v zadnjih dveh letih spet povečal in bil podoben tistemu v območju skupne evropske valute, pojasnjuje Metka Ahtik iz Banke Slovenije. 

Kakšne pa so pri potrošniških kreditih razlike med bankami? Podobno kot včeraj pri izračunih stanovanjskih kreditov smo tudi za potrošniške kredite za pojasnila pred kamero prosili vse banke in hranilnice na slovenskem trgu. Zaradi ničelne odzivnosti smo si pomagali s spletnimi izračuni. Za kredit v višini 15 tisoč evrov s fiksno obrestno mero, ki bi ga odplačevali 5 let, smo med najdražjo in najcenejšo ponudbo izračunali 1.707,11 evra razlike. Če je bila Gorenjska banka pri stanovanjskem kreditu najugodnejša, je pri potrošniškem najdražja. Najcenejša je Primorska hranilnica, ki ponuja manj kot 5-odstotno fiksno obrestno mero. 

Kreditiranje je eden izmed pomembnih elementov finančne pismenosti. Po raziskavah OECD je znanje Slovenk in Slovencev na tem področju nižje od evropskega povprečja. Leta 2019 je ena od raziskav po metodologiji OECD ugotovila, da so v Sloveniji najmanj finančno pismeni odrasli med 25. in 34. letom in med 55. do 65. letom starosti, medtem ko so v najstarejši skupini od 65 do 75 let dosegli najvišji indeks finančne pismenosti. Svetovna raziskava o finančni pismenosti je izmerila, da je finančno pismenega manj kot polovica prebivalstva, kar je v primerjavi z večino evropskih držav majhen delež. Nekoliko boljše rezultate za Slovenijo je dal predlanski Eurobarometer. Visoko finančno pismenost ima le 18 odstotkov državljanov EU, 64 % jih ima srednjo, preostalih 18 % pa nizko stopnjo. V le štirih državah članicah ima več kot 25 % ljudi visoko stopnjo finančne pismenosti, poleg Slovenije so to Nizozemska, Švedska in Danska. 

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport je medtem pripravilo predlog Zakona o potrošniških kreditih, katerega bistvene rešitve so vezane predvsem na prenos nove Direktive o potrošniških kreditnih pogodbah. Glede predloga je že potekala javna obravnava, ki se je iztekla konec marca 2025. Trenutno na ministrstvu usklajujejo besedilo predloga zakona s pripombami, ki so jih prejeli v okviru javne obravnave. Namen urejanja potrošniškega kreditiranja ostaja enak, to je odgovorno kreditiranje, kar pomeni, da dajalci kreditov in kreditni posredniki ne delujejo samo za svoj interes, temveč tudi za interes potrošnika, ki najema kredit. Novi predlog zakona naslavlja predvsem nove kreditne produkte, ki so nastali in še nastajajo na podlagi novih digitalnih rešitev, kot je na primer shema kupi zdaj, plačaj pozneje, ki jo potrošnikom ponujajo brez obresti in stroškov. 

Z vključitvijo teh kreditnih produktov v predlog zakona bodo potrošniki pridobili dodatne pravice, ki jih bodo varovale pred impulzivnim zadolževanjem. Prezadolženi potrošniki namreč, opozarjajo na MGTŠ, pogosto plačujejo visoke stroške zaradi zamud s plačili tudi v primerih kreditov z nižjo vrednostjo in s krajšo ročnostjo ter brez obresti in stroškov. Pomembno je še, da predlog zakona prepoveduje določene oglaševalske prakse, treba bo navesti opozorilo, denimo: "Pozor! Izposoja denarja se plača!". Prav tako predvideva vzpostavitev službe za svetovanje o odplačevanju dolgov, za primere, kot ga je imela naša sogovornica. Če bo imel potrošnik težave z odplačevanjem dolgov, bo – tako na pristojnem ministrstvu – dajalec kredita pred izvršbo predlagal uporabo razumnih in primernih ukrepov za odplačevanje dolgov, kot so moratorij, odlog plačila, sprememba kreditne obrestne mere, sprememba ročnosti in podobno.