Prah, hrup in prometni kaos: vsakdan v Sneberjah

V ljubljanskem zaselku Sneberje domačini že več kot desetletje bijejo bitko za ohranitev mirnega okolja. Prve pobude so na inšpekcijo in občino, kot pravi domačin Tristan Rome, podali leta 2013. Ulica za travniki je dobila ime po travnikih in po njivah. "Kar naenkrat so se ta kmetijska zemljišča začela spreminjati v parkirišča, v deponije." Želijo se rešiti hrupa in živeti v čistem okolju. "Kakovost življenja je vse slabša – več prahu, več hrupa, več prometa. In to nam ovira vsakdanje življenje tukaj, kjer živimo že od rojstva."

Ulica je postala neprepoznavna, pravi domačinka Olivera Jovičić Borić, ki tam živi že 15 let. "Prišla sem v mirno okolico, sami travniki, mir, tišina, ptički so se slišali. Zadnjih sedem let tega ni več. Sami kamioni, hrup, prah, piskanje. Nobenega miru, kot je bil nekoč."

Da je bilo to nekoč območje brez prometa, se spominja tudi Hugo Ažman, ki tam živi že 25 let. "Zdaj je to res ena kaos cona. Glavni problem je ogromno povečanje prometa, to je 20-krat več vozil. Cesta pa je ostala takšna, kot je bila včasih, ko je bil tu le kakšen avto. Bankine so neurejene. Vključevanje v promet je zelo težko."

Na kmetijskih zemljiščih v Sneberjah vlada kaos. Vsaj tri različne inšpekcije so se ukvarjale z zemljišči in ugotavljale kršitve. Gradbena inšpekcija je prejela dve prijavi – leta 2013 in 2014. A ker je šlo za kmetijsko zemljišče, so ju odstopili kmetijski inšpekciji. Na drugi strani je kmetijska inšpekcija leta 2015 prijavo glede objekta na zemljišču odstopila gradbeni inšpekciji. Gradbena inšpekcija prijave še ni obravnavala.

Trenutno so aktivni trije postopki pri kmetijskih inšpektorjih. S podjetjem Makše Transport in njegovimi avtovlekami se inšpektorji ukvarjajo od leta 2013, ko so prejeli prvo prijavo. Obiskali so ga že 28-krat in mu naložili 27.000 evrov denarnih kazni v izvršilnem postopku ter 12.650 evrov v prekrškovnem postopku, so nam pisno pojasnili z inšpekcije.

Da so bili na tem območju pred štirimi leti, je za rubriko 24UR Dejstva pojasnil ljubljanski župan Zoran Janković. "Konkretno gre za prevoznika Makšeta. On ima del svojega mirujočega prometa urejen, del je razširil na kmetijska zemljišča. Naša inšpekcijska si je to ogledala, dala prijavo tako na kmetijsko ministrstvo kot na ministrstvo za naravne vire. Gospod Makše bo moral spoštovati red."

Drugi postopek – 15 tisoč evrov kazni – zaradi utrjenega tampona in izkopane luknje. Zoper odločbo se je oseba pritožila, poteka postopek na ministrstvu za kmetijstvo zaradi ničnosti inšpekcijske odločbe in upravnem sodišču zaradi odprave sklepa inšpektorata, so nam pojasnili iz Odvetniške družbe Čeferin, ki zastopa osebo, zoper katero inšpekcija vodi postopek. Ker postopka še trajata, zadeve ne morejo komentirati.

Tretji – Storitve s težko gradbeno mehanizacijo in avtoprevozništvo Mesojedec Boštjan s.p. – zaradi deponije mu je inšpekcija naložila skoraj 16 tisoč evrov kazni.

Ljubljanska občina je pred leti dovolila, da se nekatera kmetijska zemljišča spremenijo v mirujoč promet, torej da lahko tam parkirajo tovornjake. Z glavnim razlogom, da so parkirišča tovornjakov čim bližje obvoznici, da ne vozijo čez naselja. A nekateri tovornjake parkirajo tudi tam, kjer jih ne bi smeli. "Na območju umirjenega prometa imamo tudi objekte, ki so namenjeni pranju vozil in deponije vozil," opozarja Tristan Rome. To so prijavili na gradbeno inšpekcijo.

Ne gre za izolirane primere, kmetijska inšpekcija večino prijav prejme zaradi nenamenske rabe zemljišč. Lani so prejeli 589 prijav. Število prijav narašča. Kmetijski inšpektorji pišejo kazni, da bi kršitelji zadeve uredili. Lani so napisali za 173 tisoč evrov kazni. Globe znašajo od 5.000 do 100.000 evrov za pravno osebo in od 500 do 5.000 za odgovorno osebo pravne osebe ter enako za fizične osebe. 

"Predvsem v mestnih občinah se srečujemo z nenamensko rabo zemljišč, kot so parkirišča, enostavni objekti, denimo lope, nasutja raznih materialov, ki niso odpadki, nevarni odpadki in podobno," pojasnjuje direktor Inšpekcije za kmetijstvo Primož Marolt in dodaja, da "je diapazon nepravilnosti zelo širok." Doda, da v večini primerov kršitelji upoštevajo inšpekcijske odločbe, torej vzpostavijo nazaj v kmetijsko zemljišče.

Sicer pri nadzoru ugotavljajo največ problemov glede zaraščanja kmetijskih zemljišč, predvsem je to kritično v severovzhodnem delu Slovenije, na Kozjanskem in Bovškem koncu, dodaja direktor inšpekcije.

Ker so dovoljenja za parkirišča tovornjakov na najboljših kmetijskih zemljiščih, smo za komentar vprašali ministrstvo za kmetijsko oziroma vodjo sektorja za urejanje kmetijskega prostora in zemljiške operacije Leona Ravnikarja. Cilj ministrstva za kmetijstvo je, pravi, da se najboljša kmetijska zemljišča ohranjajo. A prostorsko načrtovanje je v rokah občin. 

Da je potrebno iskati ravnovesje med razvojnimi interesi občin in varovanjem najboljših kmetijskih zemljišč. "Ministrstvo občine usmerja na način, da je prostorski razvoj čim manj usmerjen na najboljša kmetijska zemljišča. V praksi se temu očitno ni možno izogniti. V kolikor pride do posega na kmetijska zemljišča, ministrstvo zahteva ustrezne omilitvene ukrepe. Največkrat gre za vračanje nezazidanih stavbnih zemljišč nazaj v primarno rabo ali za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč."